V uradni izjavi je dražbena hiša potrdila, da je umik platna Ivana Ajvazovskega, naslovljenega Večer v Kairu, zahteval njegov lastnik oz. prodajalec.
Rusko notranje ministrstvo, ki se je tudi na britansko policijo obrnilo s prošnjo, naj dražbo preprečijo, zdaj poziva k "razrešitvi vprašanj, ki so povezana s kompenzacijo žrtvi". Z odločitvijo za umik z dražbe so se na koncu strinjale vse vpletene strani.
Še prejšnji teden vztrajali pri svojem
Pri Sothebyju so še prejšnji teden zagotavljali, da ni Večera v Kairu v nobeni od baz ukradenih umetnin na svetu in da jo bodo zato 2. junija na zahtevo lastnika ponudili na dražbi. Ni še popolnoma jasno, kakšne informacije so pripomogle k temu, da so si premislili.

Ruska dokumentacija sicer poimensko ne navaja domnevnih pravih lastnikov slike, a so jih pri Sothebyju že pred tem identificirali kot družino Nosenko; Nosenkovi naj bi, tako ruski mediji, sliko kupili v štiridesetih letih 20. stoletja. (Dražbeni katalog je kot izvor slike navajal zasebno zbirko N. I. Dedova). Ocenjena vrednost platna je od 1,5 do 2 milijona funtov (približno od 2 do 2,7 milijona evrov).

Kairo v vseh odtenkih večerne zarje
Večer v Kairu, na katerem slikar topografsko natančnost prepleta s simbolično nabitim ozračjem, je naslikal leto zatem, ko se je udeležil odprtja Sueškega prekopa. Delo predstavlja enega zgodnjih umetnikovih egiptovskih vedut. Skladno z romantičnim duhom časa, ko so umetniki odkrivali sredozemske kulture in se navduševali nad eksotiko Orienta, je Ajvazovski sicer veliko potoval, vendar pa je bil to njegov edini obisk Egipta. Zato so njegove vedute Kaira izjemno redke. Biograf Nikolaj Soboko leta 1892 omenja le sedem egiptovskih krajin, popis umetnikovih slik v sovjetskih muzejih iz leta 1962 pa s potovanjem v Egiptu povezuje eno samo delo.