Blu s pomočniki med odstranjevanjem svojega dela v Bologni. Razlog za ta korak je odprtje razstave v Bologni Street Art: Banksy & Co - L'Arte allo Stato Urbano, ki je tako rekoč ukradla ulično umetnost z ulic. Foto: blublu.org
Blu s pomočniki med odstranjevanjem svojega dela v Bologni. Razlog za ta korak je odprtje razstave v Bologni Street Art: Banksy & Co - L'Arte allo Stato Urbano, ki je tako rekoč ukradla ulično umetnost z ulic. Foto: blublu.org

Blu je tako s svojimi aktivističnimi prijatelji prepleskal svoja bolonjska dela, razlog za ta radikalen ukrep je odprtje razstave v Bologni Street Art: Banksy & Co - L'Arte allo Stato Urbano, ki bo konec tega tedna.

Razstavo podpira Genus Bononiae, kulturi namenjena organizacija, ki jo financira Fondazione Carisbo, najpomembnejša bančna ustanova v mestu. Za razstavo pa stoji tudi nekdanji rektor univerze v Bologni in prav tako nekdanji predsednik Fondazione Carisbo, danes še vedno bankir Fabio Roversi Monako.

Nekdaj demoniziranje, danes dobiček
Gre za razstavo, katere organizatorji so nekatera dela, ki so nekdaj bila demonizirana kot vandalizem, brez kakršnega koli posvetovanja z umetniki tako rekoč ukradli z ulic in jih bodo prikazali v okviru prihajajoče razstave. Za ogled razstave pa bodo seveda zaračunavali vstopnino.

Nekatera izmed razstavljenih del so odstranili z zidov zgradb tudi z utemeljitvijo, da jih na ta način rešujejo pred uničenjem in obvarujejo pred zobom časa - povedano z drugimi besedami: jih spreminjajo v muzejske eksponate.

Proti komercializaciji umetnosti za vse
Blujeva akcija je tako usmerjena proti komercialnemu izkoriščanju te subkulture, ki je precejšnjo prepoznavnost dosegla tudi zaradi njega. Tako je zdaj Bologna izgubila pomemben del svoje mednarodno znane lokalne zgodovine. Skoraj lahko pričakujemo, da bi tovrstne akcije lahko dosegle tudi druga mesta, ki jih krasijo dela uličnih umetnikov, če bodo njihove oblasti s tovrstno umetnostjo ravnale tako zelo brez refleksije, kot se je to zgodilo v Bologni.

In proti gentrifikaciji sosesk
Blu je svoja dela odstranil že leta 2014 v berlinskem okrožju Kreuzberg, kar je takrat utemeljil s preveč spremenjeno okolico - posledico gentrifikacije, ki je v Berlinu še posebej pereča tema.