Kozolci bogatijo krajino od izvira Drave do Kolpe in Sotle, v Italiji, Avstriji, Sloveniji in Švici. Slovenija pa je s kozolci najbogatejša, v njej stoji še vsaj 6.000 kozolcev, a jih je vse manj. Foto: BoBo
Kozolci bogatijo krajino od izvira Drave do Kolpe in Sotle, v Italiji, Avstriji, Sloveniji in Švici. Slovenija pa je s kozolci najbogatejša, v njej stoji še vsaj 6.000 kozolcev, a jih je vse manj. Foto: BoBo
Kozolci so po obliki, velikosti in namembnosti zelo različni. Lahko so samostojno stoječe stavbe ali prislonjeni k drugi stavbi, po navadi so v celoti iz lesa razen kritine, ki je lahko opečnata ali slamnata. Foto: BoBo

Na okrogli mizi na Bledu je potekala razprava tudi o sistemskih rešitvah pri pomoči lastnikom za ohranjanje in obnovo kozolcev. Slovenski kozolec od nekdaj velja za eno od pomembnih kmetovih inovacij, ki se je oblikovala in izpopolnjevala skozi stoletja.

"Pred kratkim smo se srečali z ljudmi iz Južne Tirolske, Kanalske doline, Koroške, Ziljske doline in Slovenije, ki o kozolcih ogromno vedo, in se odločili, da stopimo skupaj in si prizadevamo za ohranitev kozolcev tudi z uvrstitvijo na Unescov seznam," je povedal predsednik društva Kultura – Natura Slovenija Slavko Mežek, ki je vodil današnjo okroglo mizo.

"Menimo, da lahko tako našo dediščino na neki način rešimo, jo podčrtamo, ji damo novo priložnost v prihodnosti, čeprav ni več aktualna kot najboljša rešitev pri kmetovanju," je namen trilateralne slovensko-avstrijsko-italijanske pobude za uvrstitev kozolcev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine povzel Mežek.

Za kmete nehvaležno drago vzdrževanje kozolcev
Pri ohranitvi kozolcev je ključna vloga samega lastnika kozolca. "On se odloča o tem, ali ga bo še imel, obnovil in uporabljal ali pa ga bo podrl in požgal," je poudaril Mežek. Kmetje opozarjajo, da je vzdrževanje kozolcev drago in da je zanje breme, če služijo le temu, da stojijo.

Mežek se zaveda, da je lastniku težko naložiti odgovornost, zato je ključno vprašanje, kako lastniku pomagati, da bi ohranjal to našo skupno stavbarsko dediščino in element, ki bogati kulturno krajino. Nekatere lokalne skupnosti so kmetom že priskočile na pomoč, tako na primer kranjskogorska občina namenja sredstva za prenovo kozolcev, v bohinjski pa kmetje v primeru uporabe kozolcev dobijo nekaj denarja.

Prizadevanja za vpis kozolcev na Unescov seznam podpira tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Kot je poudaril na današnjem dogodku, je pomembno, da smo s svojo zgodovinsko dediščino povezani. "Če jo obnavljamo in hkrati prenesemo še v svetovno dediščino, potem naredimo še nekaj več za ohranitev našega naroda," je prepričan minister.

Pojasnil je, da je bilo do pred enim letom te objekte mogoče obnavljati tudi prek programa razvoja podeželja in nekaj jih je bilo na ta način obnovljenih. Zdaj sredstev za to v tem programu ni, ker so se premaknila v sklad za lokalne akcijske skupine, ki pa so v celoti regionalno vezan program. Če se v regiji odločijo, da je to zanje pomembno, se lahko iz te malhe sofinancira tudi obnova kozolcev, je še povedal Židan.

Neizogibne sistemske rešitve
Sogovorniki na okrogli mizi so poudarili, da so potrebne sistemske rešitve pri pomoči lastnikom kozolcev ter skupna prizadevanja pri njihovem ohranjanju in revitalizaciji. Potrebna je kmetijska politika, ki bo v sistem subvencioniranja vključila take oblike sodobnega kmetijstva, ki bodo vključevale tudi uporabo kozolca, na primer proizvodnjo senenega mleka.

Kozolec velja za tradicionalni simbol slovenskega podeželja in je še vedno živ spomenik ljudskega stavbarstva. Kozolci bogatijo krajino od izvira Drave do Kolpe in Sotle, v Italiji, Avstriji, Sloveniji in Švici. Slovenija je s kozolci najbogatejša, saj pri nas stoji še vsaj 6.000 kozolcev, a jih je vse manj.

Kakšne so danes priložnosti za kozolce?
Kakšne so danes priložnosti za kozolce?