Glede potencialnega ministra Niko Grafenauer razmišlja, da se bo 'morda kljub vsemu le našel kdo med športnimi duhovi, ki bo spričo sedanjega stanja duha na Slovenskem ob besedi kultura pripravljen zgrabiti za pištolo in tako izobraževanje, znanost, kulturo in šport pognati v tek. Cilj pa bo na olimpijadi slovenske domiselnosti in bistrega duha'. Foto: BoBo
Glede potencialnega ministra Niko Grafenauer razmišlja, da se bo 'morda kljub vsemu le našel kdo med športnimi duhovi, ki bo spričo sedanjega stanja duha na Slovenskem ob besedi kultura pripravljen zgrabiti za pištolo in tako izobraževanje, znanost, kulturo in šport pognati v tek. Cilj pa bo na olimpijadi slovenske domiselnosti in bistrega duha'. Foto: BoBo
Ministrtsvo za kulturo
Kultura je, opozarja Grafenauer, izredno pomembna formativna sestavina, v kateri se na najbolj živ in razviden način izraža stanje duha tudi v slovenski družbi. Foto: BoBo
Veno Taufer
Ob poskusu ukinjanja samostojnega ministrstva za kulturo, kar predvideva koalicijska pogodba SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi, so strokovna stanovska društva za kulturo sestanku ustanovila Koordinacijski odbor kulture Slovenije. Po besedah Vena Tauferja bodo ustanovitelji nadaljnje korake odbora za ohranitev samostojnega resorja za kulturo predstavili v četrtek. Foto: BoBo
Usoda Ministrstva za kulturo

V imenu razreda umetnosti SAZU akademik Niko Grafenauer med drugim opozarja, da takšen konglomerat ne bo zagotavljal nobene preglednosti v delovanju ministrskega resorja, kaj šele da bi bila jasna njegov vpliv in odgovornost za ta področja. "Z ničemer ne bo zagotovljena, ampak kvečjemu zamegljena, transparentnost v oblastniškem odločanju," dodaja." V odzivu se med drugim sprašujejo, kateri potencialni minister si bo "naprtil takšen žakelj na ramena".


Akademiki obenem opozarjajo na kompleksnost kulture, na njeno pomensko izmuzljivost in obenem na "aksiomsko nadležnost besede kultura, ki je zmerom šla na živce vsem tistim oblastnikom, ki so jo hoteli spremeniti v ideološki kult in jo tako podrediti političnemu enoumju in svoji volji do moči".
Grafenauer kot paradigmatski izraz takšnega negativističnega gledanja na kulturo kot nosilko tvorne različnosti v duhovnem ozračju nekega družbenega prostora in dogajanja v njem navaja Goebbelsov stavek: "Ko slišim za kulturo, primem za pištolo". Po literatovih besedah se je v povojnem času dogajalo tudi na Slovenskem. Vendar pa se je kultura kljub vsemu ohranila kot bistveni formativ slovenstva, "kot ontološka entiteta".
Ob tem opozarjajo na Slovenski nacionalni kulturni program, ki ga je skupaj s sodelavci akademiki leta 2000 napisal tedanji minister za kulturo Rudi Šeligo. V programu je zapisano, da so "v našo kulturo že vgrajene vse tiste prvine, ki jih poudarjajo vse moderne evropske kulturne politike: svoboda izražanja in ustvarjanja, kulturni pluralizem, razviti sistem varovanja lastne identitete in kulturne dediščine".
Kultura mora ostati ...
"Tako kultura je in mora ostati vrednostno središče slovenske narodne in nacionalne skupnosti, identifikacijska in konstitutivna točka, okoli katere se zbira vse, kar v najširšem duhovnem in materialnem smislu počnemo, vemo o samem sebi ali mislimo, da vemo, torej kot prostor samozavedanja, samoizražanja, kritičnega mišljenja, tudi seveda kritične avtorefleksije, še zlasti pa vizij in načrtovanja prihodnosti," dodaja.
Kultura je izredno pomembna formativna sestavina, v kateri se na najbolj živ in razviden način izraža stanje duha tudi v slovenski družbi, še piše in dodaja, da gre obenem za "zelo občutljivo, spremenljivo, razčlenjeno eksistencialno podstat, v kateri se udejanja habitus slovenstva kot moderne evropske nacije. To pa je v neposredni zvezi tudi z odnosom družbe in njene izvršne oblasti do kulture, se pravi do vseh fenomenov, ki jo sestavljajo bodisi kot dediščino in zgodovinsko izročilo bodisi kot tvorno kreativno energijo v sodobnem času".
Usoda Ministrstva za kulturo