Vaša ocena: 
Ocena 2,3 od 22 glasov
Ocenite to novico!
Akademiki iz razreda za umetnosti SAZU ne privoljujejo v to, da bodo z zakonom o vladi "strpana v en ministrski žakelj" med seboj tako različna področja, kot so izobraževanje, znanost in tehnologija, kultura in šport ter z njimi tudi odgovornost zanje.
V imenu razreda umetnosti SAZU akademik Niko Grafenauer med drugim opozarja, da takšen konglomerat ne bo zagotavljal nobene preglednosti v delovanju ministrskega resorja, kaj šele da bi bila jasna njegov vpliv in odgovornost za ta področja. "Z ničemer ne bo zagotovljena, ampak kvečjemu zamegljena, transparentnost v oblastniškem odločanju," dodaja." V odzivu se med drugim sprašujejo, kateri potencialni minister si bo "naprtil takšen žakelj na ramena".
| Preberite tudi: Z odborom proti ukinitvi samostojnega resorja za kulturo |
Akademiki obenem opozarjajo na kompleksnost kulture, na njeno pomensko izmuzljivost in obenem na "aksiomsko nadležnost besede kultura, ki je zmerom šla na živce vsem tistim oblastnikom, ki so jo hoteli spremeniti v ideološki kult in jo tako podrediti političnemu enoumju in svoji volji do moči".
Grafenauer kot paradigmatski izraz takšnega negativističnega gledanja na kulturo kot nosilko tvorne različnosti v duhovnem ozračju nekega družbenega prostora in dogajanja v njem navaja Goebbelsov stavek: "Ko slišim za kulturo, primem za pištolo". Po literatovih besedah se je v povojnem času dogajalo tudi na Slovenskem. Vendar pa se je kultura kljub vsemu ohranila kot bistveni formativ slovenstva, "kot ontološka entiteta".
Ob tem opozarjajo na Slovenski nacionalni kulturni program, ki ga je skupaj s sodelavci akademiki leta 2000 napisal tedanji minister za kulturo Rudi Šeligo. V programu je zapisano, da so "v našo kulturo že vgrajene vse tiste prvine, ki jih poudarjajo vse moderne evropske kulturne politike: svoboda izražanja in ustvarjanja, kulturni pluralizem, razviti sistem varovanja lastne identitete in kulturne dediščine".
Kultura mora ostati ...
"Tako kultura je in mora ostati vrednostno središče slovenske narodne in nacionalne skupnosti, identifikacijska in konstitutivna točka, okoli katere se zbira vse, kar v najširšem duhovnem in materialnem smislu počnemo, vemo o samem sebi ali mislimo, da vemo, torej kot prostor samozavedanja, samoizražanja, kritičnega mišljenja, tudi seveda kritične avtorefleksije, še zlasti pa vizij in načrtovanja prihodnosti," dodaja.
Kultura je izredno pomembna formativna sestavina, v kateri se na najbolj živ in razviden način izraža stanje duha tudi v slovenski družbi, še piše in dodaja, da gre obenem za "zelo občutljivo, spremenljivo, razčlenjeno eksistencialno podstat, v kateri se udejanja habitus slovenstva kot moderne evropske nacije. To pa je v neposredni zvezi tudi z odnosom družbe in njene izvršne oblasti do kulture, se pravi do vseh fenomenov, ki jo sestavljajo bodisi kot dediščino in zgodovinsko izročilo bodisi kot tvorno kreativno energijo v sodobnem času".
Pa še res je.
@zen
Ministrstvo za gospodarstvo je pomagalo uničiti slovensko gospodarstvo, pa ni še nihče rekel, da ga ne potrebujemo.
Pa naštej še 1000 'napak' tega ministrstva, ki so povzročile milijardne škode, koristile pa so zelo, nekaterim posameznikom.
Ko je Primož Trubar ustvarjal slovensko besedo za to ni potreboval nobenega ministrstva za kulturo. Tudi naš France Prešeren ga ni. Tudi Pablo Picasso ne. Kultura ne nastaja zaradi denarja. Priti mora iz srca, iz duše umetnika, pisatelja, pesnika.
Poglejte Mikija Mustra, kakšne težave je imel, pa je vseeno ustvarjal.
Zdej bi pa vsak, ki ustvarja neke polizdelke od države cuzal denar, rad bi naziv svobodnega umetnika, potem pa še državno pokojnino. Naj si takšni gospodje zaslužijo svoj kruh tako kot vsi ostali.
Tudi delavec za strojen je težko lačen in situacija je dandanes postala takšna, da ta, ki najbolj gara, si ne more privoščiti niti spodobnega življenja, kaj šele luksuz, ki si ga, kot izgleda nekateri ne želijo prikrajšati.
Kdo se boji? Zakaj pa je potem v koalicijski pogodbi tako zelo pomembna ukinitev Javne agencije za knjigo? Pa ne morda tudi zato, ker si je upala zaradi neizpolnjevanja subvencijske pogodbe tožiti Novo revijo in se je zato po 10 letih farbanja sesul celoten Zalaz(ž)nikov novorevijaški imperij? In me prav zanima, kaj se zgodi, če država tožnika preprosto ukine ...
In glede na to, da bi od Grafenauerja prej pričakoval zagovarjanje te opcije, mu izrekam - kljub svojim izredno slabim osebnim izkušnjam z njim - respect Niko! My deepest respect.
Ne daj se, Niko.