Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 21 glasov Ocenite to novico!
false
Remzo Skenderović je avtor treh slovarjev: slovensko-makedonskega, makedonsko-slovenskega in makedonsko-črnogorskega.
       Po razpadu nekdanje države sem ugotovil, da ne obstajajo določeni slovarji za jezike bivše Jugoslavije, zato sem se počasi sam lotil tega projekta. Najprej sem začel delati za slovar slovensko-       
 -makedonskega jezika, nato pa za slovar makedonsko-
-slovenskega in nazadnje makedonsko-
-črnogorskega. Ko govorimo o teh mojih slovarjih, je potrebno povedati, da gre za prve dvosmerne slovarje te vrste, do sedaj takih še ni bilo.
Remzo Skenderović
false
Biti sodni tolmač - Remzo Skenderović.

Remzo Skenderović - sodni tolmač za vse odtenke jezikov nekdanje Jugoslavije

Upokojeni pravnik je brez podpore države izdal tri slovarje
11. februar 2017 ob 10:02
Ljubljana - MMC RTV SLO

Če je prevod lep, ni točen, če je točen, ni lep - je eden izmed najljubših pregovorov Remza Skenderovića, ki je že 20 let sodni tolmač za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik.

Svojo ljubezen, predvsem do maternega jezika, torej črnogorskega, kot tudi slovenskega in makedonskega je pokazal v zadnjih nekaj letih, ko se je, čeprav je upokojen in še vedno dejaven kot sodni tolmač, posvetil pripravi in tiskanju dvosmernih slovarjev iz omenjenih jezikov.

Zgodbo o sodnem tolmaču Remzu Skenderoviću si oglejte v oddaji NaGlas! spodaj. Naslednja bo na sporedu naslednjo soboto, 18. februarja ob 12.40 na prvem sporedu TVS.

"Po razpadu nekdanje države sem ugotovil, da ne obstajajo določeni slovarji za jezike bivše Jugoslavije, zato sem se počasi sam lotil tega projekta. Najprej sem začel delati za slovar slovensko-makedonskega jezika, nato pa za slovar makedonsko-slovenskega in nazadnje makedonsko-črnogorskega. Ko govorimo o teh mojih slovarjih, je potrebno povedati, da gre za prve dvosmerne slovarje te vrste, do takih sedaj še ni bilo. Moram izpostaviti krasen slovenski izraz, da jaz to počnem ljubiteljsko, nisem profesionalec, temveč s svojim znanjem, ki ga imam, to delam ljubiteljsko," pravi Skenderović, ki je bil rojen na severu Črne gore, odraščal je v Skopju, kariero iz Beograda pa nadaljeval v Sloveniji.

Težko do licence za črnogorščino
Za Skenderovića bi lahko dejali, da je sodni tolmač za vse jezike nekdanje Jugoslavije. Ampak manjka jezik njegove domovine, Črne gore. Razlog je preprost ali pa tudi ne - veliko novih predpisov za imenovanje sodnih tolmačev za nove jezike, s katerimi se je bilo treba spoprijeti. Zato se je obrnil k svojim prednostnim nalogam - delu za slovar, ki so del njegove osebne čustvene zgodbe: "S tem sem pravzaprav dejansko končal svoje desetletno delo. Jaz sem nekoč rekel, da imam tri domovine, in sem se na en način oddolžil svojim matičnim državam Črni gori, Sloveniji in Makedoniji," pravi Skenderović. Preden je postal sodni tolmač, je dolga leta delal na vodilnih položajih v slovenskih finančnih in gospodarskih ustanovah. Sedem let je bili pomočnik direktorja komerciale v Novolesu, pet let direktor Tovarne obutve Novo mesto in nato deset let član uprave SIB banke. Te izkušnje mu gotovo prav pridejo pri delu na sodišču.


V življenju se je treba boriti
Skenderović, slovenski javnosti sicer bolj znan kot kritični poznavalec politične in gospodarske scene v Sloveniji (saj je ustanovni član civilnega društva SRP), pri pripravi in tiskanju slovarjev ni imel podpore državnih ustanov. "V državi, v kateri živim več kot 40 let, ni bilo nobenega razumevanja za tovrstno financiranje," dodaja Skenderović. Vendar ga pomanjkanje posluha države za tovrstne projekte ni odvrnilo od tega, da ne bi razmišljal o novi knjigi. Tematika slednje je posledica dogajanja v sodnih dvoranah, kjer je doživel in slišal marsikaj, predvsem zaradi neustreznega prevoda pravne terminologije. »Verjetno bom pripravil pravni slovar, ker vidim, da mlajši kolegi ne obvladujejo tovrstnih stvari,« pravi avtor omenjenih slovarjev kot tudi knjige Biti sodni tolmač. Skenderović mlajšim sodelavcem rad pove, da se je za dobre stvari v življenju treba boriti in pri tem vztrajati. To je njegovo vodilo tudi v poklicu, kateremu je, čeprav upokojen, še vedno zelo predan.

S. B. L., Sanja Prelević, naglas@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 11.02.2017 ob 10:35
Med hrvaškim,srbskim, bosanskim in črnogorskim jezikom so manjše razlike kot med ljubljanskim in domžalskim naglasom ;))
zozozo
# 11.02.2017 ob 12:02
Med hrvaškim,srbskim, bosanskim in črnogorskim jezikom so manjše razlike kot med ljubljanskim in domžalskim naglasom ;))

Med uradnimi jeziki so razlike res minimalne. Med vsemi narečji na področju srbohrvaščine pa so približno tako velike kot med slovenskimi.
Jazst2
# 11.02.2017 ob 10:26
Premalo cenimo in spoštujemo takšne ljudi, kot je tale gospod.
svyatoslav
# 11.02.2017 ob 15:17
Dejansko gre za srbski jezik, ki so ga iz političnih razlogov preimenovati po imenu novonastalih umetnih državic. Stanje je lepo razložil akademik in zgodovinar Salih Selimović. Zanimiv podatek govori, da so v Turškem imperiju, ki je obsegal celoten Helm (Balkan), govorili 4 uradne jezike: turški, srbski, arabski in perzijski.
Srbi imajo to nesrečo, da je jim je iz politično-geostrateških iger Vatikana in dunajsko-berlinskega dvora, zgodila kraja jezika, vse v agendi fragmentacije srbskega nacionalnega korpusa. O tem je obširno govoril tudi Ljudevit gaj, idejni oče novonastalega hrvaškega jezika.
stewie
# 11.02.2017 ob 12:05
@luckyss

Površnemu opazovalcu jugoslovanskih narodov bi se tako že zdelo. Saj tudi ostali narode nekdanje skupne države generalno gledano mečejo vse Slovence v isti koš in sploh niso pozorni na razlike med naglasi. Te so v Sloveniji res ogromne po regijah, ponekod že po vaseh, na preostalem delu Balkane nekoliko manjše, ampak še vedno precej izrazite.
Medžimurci in Zagorci na Hrvaškem govorijo dialekt, ki je bližje slovenščini, kot pa dialektu v Dalmaciji, tudi Istra je zgodba zase.
Podobno je v Srbiji - že Vojvodinci imajo neke svoje besede (pogoste v Balaševićevih pesmih), Beograjčani govorijo tako, kot smo navajeni Srbov iz raznih filmov, na jugu Srbije (Niš in okolica) pa imajo spet nek svoj dialekt, ki je bliže makedonščini in bolgarščini.
V tem je bil največji čar bivše Juge - v njeni različnosti na tako sorazmerno majhnem koščku zemlje. Tako geografsko, kot tudi kulturno. Svet v malem. In tako, kot je pred četrt stoletja šla celotna država v franže, gre sedaj po isti poti cel svet.
dR9d
# 11.02.2017 ob 14:16
kar ni srbski jezik je isto kot da bi rekel da rabiš tolmača za avstrijščino in švicarščino
Lupo
# 12.02.2017 ob 17:01
Tako so v bivši državi tretirali "one koji nisu hteli da pričaju Srpski"!

Dr. Ivan Šreter
freedomboy
# 11.02.2017 ob 17:17
@svyatoslav če iz sedanjega srbskega jezika izločiš turcizme in orientalne besede se ne bi mogel sporazumeti.
sistemc.
# 11.02.2017 ob 14:33
@Triglavski zmaj

Morda je bilo tako v časih bratstva in jedinstva, v današnjih časih pa morajo posamezni narodi v svojem jeziku najti čimveč posebnosti in razlik.

Je pa žalostno, da včasih na sodišču sodnik preklopi na razpravo v srbohrvaščini, ko nastopajo priče ali obtoženci, ki že destletja živijo v Sloveniji.
Triglavski zmaj
# 11.02.2017 ob 13:58
Kaj ni vseh pet jezikov (hrvaščina, srbščina, bosanščina, črnogorščina ter srbohrvaščina) baziranih na štokavščini? Poleg te sta pa sta na tem območju prisotni dve narečni skupini, to sta čakavščina in kajkavščina.
Lordofcultural
# 11.02.2017 ob 11:26
Oprostite, ampak da v naših sodnih dvoranah ne razumejo teh jezikov, je skoraj čudno. Nisem sodnik, sem Slovenec, pa kužim hrvatski, razumijem srpski / črnogorski in razbiram makedonski.
Kazalo