Španska založniška hiša, specializirana za ustvarjanje faksimilov, je pridobila pravice za reproduciranje Vojničevega rokopisa, napisanega v jeziku ali kodi, ki je ni razbral še nihče, in bogato opremljenega z ilustracijami. Foto: Wikipedia
Španska založniška hiša, specializirana za ustvarjanje faksimilov, je pridobila pravice za reproduciranje Vojničevega rokopisa, napisanega v jeziku ali kodi, ki je ni razbral še nihče, in bogato opremljenega z ilustracijami. Foto: Wikipedia
false
Ohranjenih je okoli 240 strani, med njimi je nekaj večjih prepognjenih pol. Foto: Wikipedia
false
Zanimanja za rokopis je ogromno, nabralo se je tudi veliko teorij o vsebini in avtorju knjige. Dolgo so verjeli, da je rokopis delo angleškega frančiškanskega meniha Rogerja Bacona iz 13. stoletja, ki je zaradi ukvarjanja z alkimijo in magijo končal v zaporu. Ko so rokopis datirali v čas med 1404 in 1438, so to teorijo ovrgli. Rokopis je zaslužen za več kot 90 % vseh dostopov do digitalne knjižnice, kjer ga hranijo. Foto: Wikipedia

Rokopis Vojnič (The Voynich Manuscript) je ilustriran rokopis v vse do danes nepoznani pisavi, datiran v zgodnje 15. stoletje in poimenovan po Wilfridu Vojniču, poljskem knjigotržcu, ki ga je leta 1912 našel v knjižni zbirki jezuitov v Italiji. Večina strani je opremljenih z ilustracijami nenavadnih rastlin in golih žensk ali diagrami. Ohranjenih je okoli 240 strani, med njimi nekaj večjih, prepognjenih pol.

Niti najboljšim kriptografom ni uspelo razvozlati vsebine
Original hranijo v knjižnici Beinecke univerze Yale in zanj vlada ogromno zanimanje, nekateri tudi verjamejo, da imajo ilustracije v rokopisu magične moči. Knjižnica vsak mesec prejme na tisoče elektronskih sporočil, v katerih ljudje trdijo, da jim je uspelo dekodirati rokopis. Več kot 90 % vseh dostopov do njihove digitalne knjižnice se odvije prav po zaslugi rokopisa Vojnič.
A razvozlati ga ni uspelo še nikomur, niti najboljšim kriptografom, ki so dekodirali vojaške šifre med drugo svetovno vojno, ne. O avtorju in vsebini rokopisa se je nabralo veliko različnih teorij, a strokovnjaki dlje od ugotovitve, da izvira iz obdobja med 1404 in 1438, niso prišli.

Večja dostopnost in možnost raziskovanja
Ker je zanimanja za raziskovanje kodeksa veliko, krhek rokopis pa se ne more upirati posledicam časa, se je univerza Yale odločila za faksimile. "Mislimo, da bo faksimile omogočal vpogled in občutek originala," pravi Raymond Clemens, kurator knjižnice Beinecke. Prav tako bo knjižnicam in muzejem omogočil hrambo kopije v izobraževalne namene.

898 natančnih replik
Pravice za reprodukcijo je pridobila majhna založniška hiša Siloe iz severne Španije, specializirana za izdelavo faksimilov starih rokopisov. "Dotakniti se rokopisa je pravo doživetje," je povedal direktor založniške hiše Juan Jose Garcia. "Knjigo obdaja tolikšna avra skrivnosti, da je težko opisati občutje, ki te prevzame, ko jo prvič vidiš."

Tako kot vedno bo založniška hiša izdelala 898 podrobnih replik rokopisa, vključno z vsakim madežem, raztrganino in drugimi poškodbami, ki zaznamujejo današnje stanje originala. Za izdelavo prvih faksimilov bodo potrebovali približno 18 mesecev. Proces so začeli aprila z natančnimi posnetki originala. Papir bodo obdelali po posebnem postopku in ustvarili občutek starega, togega pergamenta, ko bo natiskan, bodo strani združene in postarane.

Posamezen faksimile bo vreden 7.000–8.000 evrov, zanje pa so prejeli že skoraj 300 naročil.