Organizator in vodja podviga, Radu Dogaru, na koncu nima niti slik niti svoje prostosti. Foto: Reuters
Organizator in vodja podviga, Radu Dogaru, na koncu nima niti slik niti svoje prostosti. Foto: Reuters
Eugen Darie. Tudi če si samo voznik, ti pri tako velikem podvigu to ne pomaga do milejše kazni. Foto: Reuters

V Romuniji je sodnik Raduja Dogaruja, ki je bil obtožen organizacije kraje sedmih dragocenih slik iz muzeja Kunsthal v Rotterdamu oktobra lani, obsodil na šest let in osem mesecev zapora.
Usoda ukradenih del je za zdaj še nejasna. Dogarujeva mati je namreč najprej priznala, da je po sinovi aretaciji slike sklenila zažgati, da bi se tako "znebila obremenilnih dokazov", nato je svoje pričanje zanikala, forenzična preiskava njene peči pa je pokazala, da so v njej nemara res gorele zelo specifične sestavine, ki jih najdemo v barvnih pigmentih, pa tudi žebljičke, ki so se nazadnje uporabljali v 19. stoletju.

Poleg Dogaruja so na šest let in osem mesecev obsodili tudi Eugena Darieja, ki je Dogaruja pripeljal do muzeja in po ropu z njim pobegnil. Za tatvino so na sodišču v Bukarešti sicer sodili šestim osumljencem, med njimi je eden še vedno na begu.

Kako postaviš ceno neprecenljivim umetninam?
Po oceni tožilcev naj bi bilo sedem slik vrednih 18 milijonov evrov, medtem ko poznavalci škodo ocenjujejo na več kot 100 milijonov evrov.

Kraja sedmih slik - odnesli so Monetovi sliki Most Waterloo v Londonu ter Most Charing Cross v Londonu, dalje Bralko v belem in rumenem (La Liseuse en Blanc et Jaune) Henrija Matissa, Harlekinovo glavo Pabla Picassa, Žensko pred odprtim oknom, imenovano zaročenka (Femme Devant une Fenetre Ouverte, dite La Fiancee) postimpresionista Paula Gauguina, Avtoportret Meyerja de Haan'sa in delo Ženska z zaprtimi očmi (Woman with Eyes Closed) Luciana Freuda - je lani sprožila mednarodni pregon in vpis ukradenih del na Interpolov seznam iskanih umetnin, kar bolj ali manj onemogoči prodajo ukradene "robe" na odprtem trgu.

To je bila največja kraja umetniških del na Nizozemskem po letu 1991, ko je iz van Goghovega muzeja v Amsterdamu izginilo 20 slik.

Tatovi so v muzej vlomili skozi zadnja vrata, s sten pobrali slike in pobegnili v vsega nekaj minutah. Dogaru je še povedal, da muzej praktično ni bil varovan in da je vanj lahko vlomil zgolj z izvijačem. Je pa zanikal, da so ukradena dela pozneje sežgali v peči njegove mame. Kot je dejal, naj bi jih po prihodu v Romunijo predali moškemu rusko-ukrajinskega rodu.