Oglas
Žirija, ki ji je predsedoval Jože Hudeček, je kot človeka, ki uspešno hodi po stopinjah Franeta Milčinskega - Ježka, izbrala Rozo, ker je "edinstvena osebnost slovenskega humorja in v marsičem pomeni transmisijo Ježkove humorne poetike". Njegov opus, od katerega je velik del posvečen otrokom in mladini, odlikujejo izjemna igrivost izrazja, domiselnost pripovednega načina in izbor tematik. S svojim humorjem, ki ga je kalil v 80. letih, je Roza popestril različne medije, od radia in televizije do filma in gledališča.
Posnetek tudi na RTV SlovenijaRozi so nagrado podelili na slovesnosti, katere posnetek si je bilo mogoče ogledati na 1. programu TV Slovenija, prisluhniti pa mu je bilo mogoče tudi na prvem programu Radia Slovenija. Voditeljica Mojca Mavec je slovesnost izpeljala po navodilih scenarija, ki ga je napisal Igor Palčič. Na oder je poslal dozdajšnje nominirance in dobitnike nagrade, ki jo podeljuje svet RTV Slovenija.
Prireditev so popestrili Jure Ivanušič, Gojmir Lešnjak - Gojc, Jani Kovačič, Neca Falk, Matej Recer in Jelena Ždrale, soji žarometov pa so bili obrnjeni tudi na orkester Big Band RTV Slovenija, ki letos praznuje 60 let.
Prejšnji dobitniki Ježkove nagrade
Prireditev je priložnost, da se ustvarjalci in gledalci spomnijo Ježka, ki je otrokom "ponujal drobce sanj, odraslim nastavljal humorno ogledalo njihovega vsakdana", poleg tega pa vsako leto počastijo tudi ustvarjalca, za katerega žirija meni, da najbolje nadaljuje delo v Ježkovem duhu. Lani je žirija presodila, da to najbolje uspeva Nataši Tič Ralijan, že pred njo pa so bili nagrajeni Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak - Gojc, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič in Črt Škodlar.
Presojevalci humorja
Letos pa je žirijo, v katerem so dosežke žlahtnih komediografov in "nastavljavcev ogledal družbi" ob Hudečku presojali še njegov namestnik Peter Kolšek, Meri Avsenak Pogačnik, Nina Zagoričnik, Igor Prah, Iztok Tory in Igor Palčič, najbolj navdušil Andrej Rozman.
Pri njem ga je prevzela zlasti vsestranskost, s katero se uspešno loteva različnih medijev v različnih vlogah, to pa ga uvršča med vidne in priljubljene pisce otroške literature in reprezentativne predstavnike slovenskega gledališkega, televizijskega in filmskega humorja. Prav s prepletanjem različnih pripovednih načinov, ki se uporabljajo v različnih medijih, je Roza ustvaril enkraten gledališki izraz.
Ljudska commedia del'arte, cepljena z individualizmom
"Kot komediograf je prevetril slovensko mitologijo in dramaturgijo: prvo z "diverzantskimi" vdori sodobnih, tudi aktualističnih vsebinskih primesi, drugo s pripovednimi prijemi, značilnimi za druge medije. Kot igralec je izgradil nov tip komika, glumača in klovna, kot da bi zavestno povzemal pristope ljudske commedie del'arte in jih cepil s subkulturno patino svoje uprizoritvene poetike," je zapisala žirija, ki je pohvalila tudi neposrednost in domišljeno zavestni diletantizem humorja Roze, s katerim prestavlja mejnike za smešno in duhovito drzno naprej.
Nagrade za gledališče in poezijo
Za svoje delo je med drugim prejel že zlato ptico (leta 1984), Severjevo nagrado za amaterja leta 1986, s katerim so ga nagradili za delo v gledališču, leta 1999 pa je prejel tudi Levstikovo nagrado za otroške pesmi. Njegova bibliografija je bogata in pestra, sega pa od leta 1989, ko je izdal zbirko pesmi in kratke proze S smetano nad jagode, do leta 2003, ko je odraslim namenil pesniško zbirko Razmigajmo se v križu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje