Mednarodni dan maternega jezika praznujemo od leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Foto: BoBo
Mednarodni dan maternega jezika praznujemo od leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Foto: BoBo

Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo.

Tomaž Simčič, vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino
Generalna direktorica Unesca Irina Bokova.
Irina Bokova je v poslanici med drugim opozorila, da do konca stoletja grozi izumrtje skoraj polovici od 6.000 jezikov, ki jih danes govorijo po svetu. Foto: EPA
Pisanje testa
Večjezičnost pa je pomembna pri zagotavljanju enake izobrazbe za vse in v boju proti diskriminaciji, še opozarja generalna direktorica Unesca Irina Bokova. Foto: EPA

"Jezik, v katerem razmišljamo in v katerem čutimo, je naša največja dragocenost," je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova in dodala, da pa je obenem večjezičnost pomembna pri zagotavljanju enake izobrazbe za vse in v boju proti diskriminaciji. Po njenih besedah tudi gradnja pristnega dialoga temelji na spoštovanju jezikov, saj s tem, ko ščitimo jezik, ščitimo sami sebe.

Današnji dan je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 2000 razglasila za mednarodni dan materinščine. Ob tej priložnosti je namestnica vodje poslanske skupine SD-ja Majda Potrata na ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka naslovila poslansko pobudo. V njej predlaga, da bi se služba za slovenski jezik preoblikovala v sektor za slovenski jezik in se vezala neposredno na kabinet ministra ter s tem okrepila možnost za sodelovanje z vsemi ministrskimi resorji.
Potrata od Turka in vlade pričakuje tudi, da se opredelita do osnutka nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-2016 ter da ga vlada čim prej posreduje DZ v obravnavo in sprejetje, saj bi moral začel veljati že 1. januarja. "A upati je, da zapis v koalicijskem sporazumu, da bo 'slovenščina še naprej učinkovito sporazumevalno sredstvo in simbolna vrednota slovenske identitete' ni le še en jezikovni spodrsljaj nove vlade," je v pobudi med drugim zapisala Potrata.

Uporaba maternega jezika je, nadaljuje, pomembna za opismenjevanje v šolah, kar je v praksi pogosto izziv doseči. Izobraževalni sistemi namreč jezikovne manjšine pogosto zapostavljajo. Če bi njihovi pripadniki že od začetka imeli možnost, da v šolah sledijo pouku v maternem jeziku, nato pa v nacionalnem, uradnem ali kakem drugem jeziku, bi si prizadevali za enakost in socialno vključenost, opozarja Bokova.
Jezikovna raznolikost je naša skupna dediščina, ki pa je zelo krhka. Do konca stoletja grozi izumrtje skoraj polovici od 6.000 jezikov, ki jih danes govorijo po svetu. Izumrtje jezikov pa pomeni osiromašenje človeštva, saj se v jeziku izraža tudi del kulturne dediščine naroda. Kulturna raznolikost je tako pomembna kot biotska raznovrstnost, je še zapisala Bokova.
Kako je s poukom v maternem jeziku med Slovenci v zamejstvu?
Po besedah predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjana Sturma med koroškimi Slovenci zanimanje za učenje slovenščine narašča, o čemer priča podatek, da trenutno približno 45 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok na avstrijskem Koroškem obiskuje dvojezični pouk. Tudi med zamejci v Italiji se število učencev v zadnjem desetletju povečuje, še posebej v vrtcih in osnovnih šolah, najbolj na Goriškem, pojasnjuje vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič.
Zamejska skupnost v zadnjih 60 letih lepo napredovala
Po njegovi oceni je poučevanje slovenščine med zamejci v Italiji dobro urejeno, saj imajo, razen v Benečiji, enojezične šole. Meni sicer, da bi bilo seveda treba marsikaj izboljšati, vendar je prepričan, da je zamejska skupnost glede jezika v zadnjih 60 letih lepo napredovala. Po njegovih besedah je v Benečiji, Tržaški in Goriški pokrajini v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah približno 4.200 učencev. Italijanščina se na teh šolah poučuje kot jezik okolja.
Poudarja, da je v zamejstvu poučevanje slovenščine za ohranjanje slovenske identitete bistvenega pomena. "Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo." Takega mnenja je tudi Sturm. Kot je dejal, je ključnega pomena za ohranjanje slovenske manjšine na Koroškem povečanje števila govorcev slovenskega jezika. Pomembno je, da od 45 odstotkov učencev dvojezičnega pouka, prihaja 80 odstotkov učencev iz nemško govorečih družin.

Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo.

Tomaž Simčič, vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino