55-letna Carolyn Christov-Bakargiev (na fotografiji s filmskim zvezdnikom Bradom Pittom med njegovim obiskom v Kasslu) je bila pred sodelovanjem pri documenti (13) direktorica in kustosinja v muzeju sodobne umetnosti v Torinu. Foto: EPA
55-letna Carolyn Christov-Bakargiev (na fotografiji s filmskim zvezdnikom Bradom Pittom med njegovim obiskom v Kasslu) je bila pred sodelovanjem pri documenti (13) direktorica in kustosinja v muzeju sodobne umetnosti v Torinu. Foto: EPA
Nemški umetnik Gerhard Richter, ki je na začetku meseca podrl rekord za najdražje prodano delo še živečega umetnika, je z 11. splezal na šesto mesto. Foto: EPA

V ZDA rojena italijansko-bolgarska kustosinja, ki zunaj umetniškega sveta večini ni prepoznavna - v nasprotju z že kar "razvpitimi" Damienom Hirstom (letos šele 41. na seznamu), Ajem Vejvejem in Larryjem Gagosianom -, je najbolj znana po kuriranju 13. izdaje umetniškega sejma documenta v Kasslu. Sejem priredijo vsakih pet let, traja pa okoli 100 dni.

The ArtReview Power 100 v celoti si oglejte tukaj. Svoji mesti sta obdržala tudi slovenski filozof Slavoj Žižek (65.) in galerist Gregor Podnar (100.).
V letošnji izdaji ga je obiskalo okrog 860.000 ljudi, dogajanje pa je bilo razširjeno po vsem Kasslu: po parkih, galerijah, kinodvoranah in celo na železniški postaji. Christov-Bakargieva, po izobrazbi umetnostna zgodovinarka, ki se je pred kariero kustosinje ukvarjala z novinarstvom, je "svojo" documento označilo kot "eksplodiran muzej".

Mark Rappolt, urednik publikacije ArtReview, je ne ravno očitne izbire najvplivnejše osebnosti umetniškega sveta komentiral z besedami: "Ne dobiš dodatnih točk, zato ker si slaven. Pri umetnosti gre za to, kdo ima vpliv na tisto, kar ljudje ustvarjajo." Christov-Bakargievo je pohvalil zaradi "svetovnega dometa in velikih ambicij" documente, je pa dodal, da so nekateri od žirantov, ki so sestavljali listo 100 najvplivnejših, glasovali za bolj komercialno razvpite osebnosti. Rappolt pravi, da je moč denarja vedno navzoča, a je na koncu nad monumentalnostjo in globalizacijo prevladala družbeno odgovorna in interaktivna plat umetnosti.

Na drugem mestu je letos (lani je bil na četrtem) galerist in zbiralec Larry Gagosian, na četrtem in petem sta se znašla njegova stanovska kolega Iwan Wirth in David Zimmer. Na tretjem je kitajski disident Aj Vejvej, lanski prvouvrščeni. Največji poskok na lestvici je dosegla Šeikha Al Majasa Al Thani, hči katarskega emirja. Prav ona vodi muzejsko upravo tega emirata, ki je doživel velik razcvet, predvsem ko gre za nakupovanje dragocenih umetnin. Zdaj je na 11. mestu, lani pa je bila šele na 90. Družina Al Thani naj bi v zadnjih sedmih letih v umetnine z Zahoda vložila vsaj milijardo dolarjev, med drugim so kupili Cezannove Kvartopirce za več kot četrtino omenjene vsote, kar velja za svojevrsten rekord.

Kako pa Rappolt odgovarja vprašanje o tem, ali se ženske končno bližajo enakopravnosti v umetniškem svetu, ki mu vladajo moški? "Kot moški na to težko odgovorim, a gotovo se spremembe dogajajo počasneje, kot bi si želeli nekateri." Na seznamu je vse več osebnosti iz Azije in Južne Amerike, kar kaže na gospodarsko rast in razcvet kulturnega trga v teh regijah.

100 najvplivnejših v sodobni umetnosti
100 najvplivnejših v sodobni umetnosti