Od osamosvojitve leta 1991 je Azerbejdžan že veliko vložil v razvoj in modernizacijo infrastrukture in arhitekture. Foto: zaha-hadid.com / Iwan Baan
Od osamosvojitve leta 1991 je Azerbejdžan že veliko vložil v razvoj in modernizacijo infrastrukture in arhitekture. Foto: zaha-hadid.com / Iwan Baan
Dame Zaha Hadid (naslov ji je podelila britanska kraljica) je eno od vodilnih imen svetovne arhitekture; postala je prva ženska v zgodovini s Pritzkerjevo nagrado, dvakrat pa je dobila tudi Stirlingovo nagrado. Foto: EPA
Kritiki letošnje nagrajenke so prepričani, da je dolžnost javnih osebnosti, da - če že delajo v določeni državi - glasno opozorijo na probleme, ki jih vidijo okrog sebe. Foto: zaha-hadid.com / Hufton + Crow
Novo središče nedvomno izstopa iz turobne socialistične pokrajine svoje neposredne okolice. Foto: zaha-hadid.com / Iwan Baan

Središče Hejdarja Alijeva v azerbajdžanski prestolnici Baku je z impozantno zunanjostjo že postalo ena od glavnih znamenitosti dežele. Center, v katerem se na 15,93 hektarja razprostirajo knjižnica, muzej, konferenčno središče in manjše galerije, so gradili med letoma 2006 in 2012. Zunanjost kompleksa nima niti ene ravne linije in samo za gradnjo železne konstrukcije za streho so porabili kar 90 kilometrov železa.

Sinoči je stavba dobila nagrado Muzeja za oblikovanje za leto 2014, eden so sodnikov jo je opisal kot "tako čisto in seksi kot valujoče krilo Marilyn Monroe".

Tik zatem so se oglasile skupine borcev za človekove pravice, ki nasprotujejo režimu nekdanjega azerbajdžanskega predsednika (in sedanjega, ki je njegov sin) in so prepričane, da take stavbe samo pripomorejo k utrjevanju ugleda Alijevega imena. Organizacija Amnesty International je leta 2003 umrlega Hejdarja Alijeva obtožila kršenja človekovih pravic, nepravilnosti pri izvajanju volitev in ustrahovanja opozicije s položaja moči. Nekdanji general sovjetske tajne policije je bil na oblasti kar trideset let, najprej kot komunistični voditelj, nato kot predsednik.

Središče Hejdarja Alijeva je naročil njegov sin, Ilham, ki je po očetovi smrti prevzel vajeti in vodenje države.

Namerna provokacija?
Urednik ugledne publikacije Architects’ Journal Rory Olcayto ob tem komentira, da je zgradba Zahe Hadid morda res čudovit primer sodobne arhitekture, da pa se kljub temu zdi nenavadno, da je "Muzej oblikovanja nagradil stavbo, ki je poklon nekdanjemu KGB-jevskemu diktatorju". "To je tema, o kateri direktor muzeja Dejan Sudjic veliko ve: v svoji knjigi Edifice Complex raziskuje razmerja moči med arhitekti in diktatorji. Morda je poskušal načeti debato," komentira Olcayto za The Independent.

Nagrado, ki jo podeljujejo zadnjih sedem let, so v preteklosti dobili oblikovalci olimpijske bakle londonskih olimpijskih iger, zložljiv čep in prenovljena vladna spletna stran gov.uk.

Ne da se zamižati pred širšo sliko
Tudi direktor evropske in azijske veje organizacije Human Rights Watch Hugh Williamson opozarja, da je bil Alijev, tako kot je zdaj njegov sin, avtoritaren voditelj."V Azerbajdžanu trenutno prihaja do hudih kršitev človekovih pravic in v tem kontekstu je bila podeljena nagrada. To je kontekst, v katerem je delovalo tamkajšnje gradbeno podjetje. Ne bomo odrejali, kje naj podjetja delajo, morala pa bi se zavedati perečih problemov."

Žirija: Naša naloga je oceniti arhitekturo
Zaha Hadid je bila tarča kritik od trenutka, ko je sprejela naročilo. Eden od članov letošnje žirije Ekow Eshun je izbiro stroke utemeljil takole: "Pod črto je naša naloga, ocenjevati oblikovanje na podlagi dela samega in tega, kar vidimo pred seboj. Zavzeli smo stališče, da gre za izjemen, na samosvoj način realiziran dosežek arhitekture. Če ljudje upoštevajo širši kontekst, je njihov odziv seveda popolnoma legitimen. A naša naloga je bila ocenjevati posamezne stvaritve."

Obstajajo seveda tudi arhitekti, ki stojijo na nasprotnem bregu: Daniel Libeskind, ki je bil zadolžen za gradnjo spominskega središča na mestu nekdanjega Svetovnega trgovinskega centra, je lani v nekem intervjuju komentiral, da morajo arhitekti tudi v moralnem pogledu "sprejeti odgovornost za svoja dela".