Uspešnost Slovenije pri črpanju sredstev iz programa EU Kultura raste že od leta 2002, ko je Slovenija postala polnopravna članica tedanjega programa Kultura 2000 oz. natančneje od leta 2003, ko so bili znani rezultati prvih razpisov, na katerih so slovenski kulturni izvajalci lahko sodelovali tudi v vlogi prijavitelja oz. vodje projekta. Foto: BoBo
Uspešnost Slovenije pri črpanju sredstev iz programa EU Kultura raste že od leta 2002, ko je Slovenija postala polnopravna članica tedanjega programa Kultura 2000 oz. natančneje od leta 2003, ko so bili znani rezultati prvih razpisov, na katerih so slovenski kulturni izvajalci lahko sodelovali tudi v vlogi prijavitelja oz. vodje projekta. Foto: BoBo

Organizacije, ki želijo preživeti, so praktično primorane v črpanje. Črpanje iz evropskih programov ni več eksotika, za resne institucije, ki delujejo v mednarodnem prostoru, je to nekaj običajnega.

Mateja Lazar iz Kulturne stične točke v Sloveniji
Udeležence so najprej pozdravili Aleš Črnič, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, Nataša Goršek Mencin, vodja predstavništva Evropske komisije v RS, in Simon Kardum, direktor CUK-a Kina Šiška. Foto: BoBo

"Le z odločnim pristopom se lahko kultura sooči s problemi, ki pestijo današnjo družbo," je poudarila vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin. "Po našem mnenju pa je tudi obratno - le prek ustvarjalne refleksije se družba lahko sooči s problemi, ki jo pestijo, in jih tudi premaga," je dodala v uvodnem nagovoru.

Po njenih besedah podatki kljub marsikaterim kritikam namreč kažejo na uspešnost Slovenije, saj je v 11 letih v programih EU-ja za področje kulture, filma in avdiovizualnega razvoja uspešno sodelovalo 153 organizacij z več kot 500 projekti, število sodelujočih pa z leti narašča.

V sklopu Evropskega programa MEDIA so slovenski uporabniki po podatkih MEDIA Deska Slovenija od leta 2003, ko je Slovenija postala članica programa, do septembra 2013 pridobili skupno več kot 3,5 milijona evrov evropskih sredstev za 309 filmskih in avdiovizualnih projektov.

V sklopu programa EU Kultura - Slovenija je članica od leta 2002 - pa je do leta 2013 130 slovenskih nosilcev projektov pridobilo skupaj okoli 15,6 milijona evrov. V podprtih projektih je sodelovalo še 138 slovenskih soorganizatorjev, a podatki o pridobljenih EU-sredstvih za njih niso na voljo.

"Žal negativna spodbuda krize"
Kot sta ob robu dogodka dejali Mateja Lazar iz Kulturne stične točke v Sloveniji in Sabina Briški iz MEDIA Deska, se črpanje EU-sredstev v kulturi iz leta v leto viša zaradi "žal negativne spodbude krize".

"Organizacije, ki želijo preživeti, so praktično primorane v črpanje. Črpanje iz evropskih programov ni več eksotika, za resne institucije, ki delujejo v mednarodnem prostoru, je to nekaj običajnega," je dodala Lazarjeva.

Sabina Briški pa je ob tem dodala, da je na avdiovizualnem področju "evropskost projektov zahtevana". "Posebej v primeru Slovenije, ki je zelo majhna država, filmi in filmski projekti, ki ostajajo samo znotraj meja, ne pridejo nikamor," je pojasnila.

Podatke o preteklem financiranju, ki so jih zbrali v Kulturni stični točki in MEDIA Desku, so v obliki infografik, ki omogočajo pregled financiranja po področjih, statusu javno/zasebno ter po vlogi v projektu, objavili tudi na portalu Culture.si.

Poleg pregleda financiranja so predstavili tudi program EU-ja Ustvarjalna Evropa, ki bo s 1. januarjem 2014 pod isto streho združil programa MEDIA in Kultura. Novi program Ustvarjalna Evropa nagovarja ključne izzive kulturnega sektorja, kot so razdrobljenost kulturnega prostora, dostop do finančnih virov, razdrobljenost podatkov in digitalizacija, je pojasnila Goršek Mencinova.

Program po besedah Goršek Mencinove odpira nove možnosti - 300.000 umetnikom in kulturnim delavcem naj bi omogočil finančna sredstva za kroženje njihovih del zunaj matičnih držav, več kot 1000 evropskih filmov naj bi dobilo podporo za distribucijo, več 1.000 kulturnih organizacij in strokovnjakov naj bi imelo koristi pri usposabljanju, 2.500 evropskih kinematografov naj bi prejelo podporo za promocijo evropskega filma in več kot 5.500 knjig in drugih literarnih del pa naj bi prejelo podporo za prevode.

Dogodek z naslovom Kultura!, ki uspešno črpa iz programov EU-ja za kulturo, film in avdiovizualno področje, so pripravili Kulturna stična točka v Sloveniji, MEDIA Desk Slovenija in portal Culture.si v sodelovanju s CUK-om Kina Šiška.

Organizacije, ki želijo preživeti, so praktično primorane v črpanje. Črpanje iz evropskih programov ni več eksotika, za resne institucije, ki delujejo v mednarodnem prostoru, je to nekaj običajnega.

Mateja Lazar iz Kulturne stične točke v Sloveniji