Po besedah ministra za kulturo Toneta Peršaka predstavljajo matice danes poseben zgodovinski fenomen, hkrati pa bistveno prispevajo k razvoju na področju kulture in znanosti. Foto: MMC
Po besedah ministra za kulturo Toneta Peršaka predstavljajo matice danes poseben zgodovinski fenomen, hkrati pa bistveno prispevajo k razvoju na področju kulture in znanosti. Foto: MMC
Slovenska matica
Na podlagi usklajenega programa dela in finančnega načrta bodo z odločbo zagotovljena finančna sredstva iz državnega proračuna za delovanje društva in sofinanciranje stroškov dela zaposlenih, ki jih bosta prispevala ministrstvo za kulturo v višini 65 in ministrstvo, pristojno za znanost, v višini 35 odstotkov. Foto: MMC
Slovenska matica
Predlog zakona med drugim podrobneje opredeljuje naloge, ki jih Slovenska matica opravlja v javnem interesu na področju kulture in znanosti. Foto: MMC

Kot je na drugi obravnavi zakona v uvodu povedal minister za kulturo Tone Peršak, predlog zakona opredeljuje naloge, ki jih Slovenska matica opravlja v javnem interesu na področju kulture in znanosti. Republika Slovenija bo na podlagi tega zakona zagotavljala pogoje za delo in razvoj Slovenske matice na način in pod pogojem, da se delovanje in namen društva s statutom bistveno ne spremenita.

Odločba bo na podlagi usklajenega programa in finančnega načrta omogočila zagotovitev finančnih sredstev iz državnega proračuna za delovanje društva in sofinanciranje stroškov dela zaposlenih, ki jih bosta prispevali ministrstvo za kulturo v višini 65 in ministrstvo, pristojno za znanost, v višini 35 odstotkov.

Slovenska matica bo lahko pridobivala tudi druga javna sredstva za stroške in izdatke, ki ne bodo predmet financiranja na podlagi odločbe ministrstva za kulturo. Prav tako bo sredstva, tako kot vsako društvo, lahko pridobivala iz nejavnih virov. Peršak je še poudaril, da z zakonom urejajo položaj Slovenske matice na podoben način, kot so to naredile že številne druge države, v katerih so bile iz narodno obrambnih namenov in z namenom razvoja in afirmacije narodne kulture in znanosti ustanovljene tovrstne institucije. Danes matice po njegovih besedah predstavljajo poseben zgodovinski fenomen, hkrati pa bistveno prispevajo k razvoju na področju kulture in znanosti.

Marija Antonija Kovačič iz poslanske skupine DeSUS-a je predstavila poročilo odbora DZ-ja za kulturo, ki je podprl predlagani zakon in sprejel dopolnila koalicije, v katerih so, kot je na seji povedala predstavnica zakonodajno-pravne službe, večinoma ustrezno upoštevane pripombe omenjene službe. Na seji je podala svoje mnenje tudi komisija DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je predlog zakona podprla.

Anja Bah Žibert (SDS) je v sklopu predstavitev stališč poslanskih skupin pred večernim glasovanjem napovedala podporo zakonu, obenem pa pozvala, da se v prihodnje še okrepi sodelovanje Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu s Slovensko matico ter "s tem še nadgradi in izboljša njihovo delovanje". Primož Hainz (DeSUS) je izpostavil, da na omenjeni zakon čakajo že vsaj tri leta v tem mandatu. Zakon je po njegovih besedah nujno potreben, da se z njim končno zagotovi najnujnejše in najosnovnejše za delovanje in razvoj Slovenske matice.

"Pomembna ohranitev statusa javne institucije"
Po besedah Marije Bačič v poslanski skupini SD-ja kot najpomembnejši prispevek zakona vidijo redno proračunsko financiranje zaposlenih. Dejala je še, da prepoznavajo delovanje Slovenske matice v javnem interesu; zanje je izjemnega pomena tudi to, da je v času privatizacije družb in založb Slovenska matica ohranila status javne institucije, ki med drugimi dejavnostmi krepi izdajanje domačih in tujih leposlovnih in humanističnih del.

Kot je dejala Ljudmila Novak, tudi v NSi-ju menijo, da je čas, da se položaj Slovenske matice sistemsko uredi in ustrezno finančno podpre. Da jo je kot ustanovo izjemnega pomena treba obdržati in omogočiti njeno nemoteno delovanje, pa po besedah Vesne Vervega menijo tudi v poslanski skupini SMC-ja.