Mestna država Teotihuacán se je razvila na ozemlju današnje osrednje Mehike. Mesto je svojo značilno podobo dobivalo med 1. st. pr. n. š. in 250 n. š. Na vrhuncu svoje moči (med letoma 200 in 650 n. š.) je mesto Teotihuacán obsegalo 20 kvadratnih kilometrov in je verjetno imelo od 125.000 do 200.000 prebivalcev ter je tedaj spadalo med največja mesta na svetu. Sredi prvega tisočletja je mesto dobilo vodilno kulturno vlogo v Srednji Ameriki, na začetku 8. stoletja pa je doživelo nagel zaton. Foto: Reuters
Mestna država Teotihuacán se je razvila na ozemlju današnje osrednje Mehike. Mesto je svojo značilno podobo dobivalo med 1. st. pr. n. š. in 250 n. š. Na vrhuncu svoje moči (med letoma 200 in 650 n. š.) je mesto Teotihuacán obsegalo 20 kvadratnih kilometrov in je verjetno imelo od 125.000 do 200.000 prebivalcev ter je tedaj spadalo med največja mesta na svetu. Sredi prvega tisočletja je mesto dobilo vodilno kulturno vlogo v Srednji Ameriki, na začetku 8. stoletja pa je doživelo nagel zaton. Foto: Reuters
Podzemni predor, ki - če ima Sergio Gomez prav - vodi do podzemne grobnice. Foto: Reuters
Izkopavanja bodo po napovedih arheologov končana do oktobra, svoje najdbe pa bodo predstavili še pred koncem leta. Foto: Reuters

Globoko v drobovju ruševin starodavnega Teotihuacana, ki je bil svoj čas največja prestolnica na obeh ameriških kontinentih, je mehiški arheolog Sergio Gomez v kamri na koncu zapečatenega predora našel "velike količine" te srebrnkaste kovine. V predoru človeška noga ni stala že vsaj 1.800 let.

"Česa takega niti slučajno nismo pričakovali," je Gomez za novinarje komentiral pri vhodu v predor, ki vodi pod Piramido pernate kače v Teotihuacanu, približno 50 kilometrov severovzhodno od Ciudada de Mexica.

Nekateri arheologi so prepričani, da je strupeni element znanilec prve vladarske grobnice, kar bi jih kdaj našli v Teotihuacanu, mestni državi, ki je cvetela v istem obdobju kot številne druge majevske metropole, a o njej vemo tako malo, da niti njeni prebivalci nimajo imena.

Čarobne lastnosti živega srebra
Zakaj bi v kamro namerno spravili živo srebro, seveda ne vemo. Mogoče je, da je simboliziralo podzemno reko ali jezero. Živo srebro so raziskovalci v preteklosti v precej manjših količinah našli na majevskih najdiščih južneje v današnji Mehiki, nikoli pa v Teotihuacanu. Živo srebro, ki ga je bilo težko izkopavati in je bilo med predkolumbovskimi civilizacijami visoko cenjeno zaradi svojega zrcalnega leska, je bilo redka dragocenost. Zgodovinarji sklepajo, da so mu pri ritualnih obredih pripisovali čarobne moči.

Ko se bo prebil globlje v podzemni kompleks, ki ga tvorijo tri sobe, Gomez pričakuje, da bo našel poslednje počivališče nekega davno umrlega vladarja. Če ima prav, bi to zgodovinarjem lahko odgovorilo na številna vprašanja v povezavi z delitvijo moči v Teotihuacanu; med orjaškimi kamnitimi piramidami je v mestu, ki je razcvet doživelo med 2. in koncem 7. stoletja n. š., živelo tudi do 200 tisoč ljudi.

Skrivnostna civilizacija
Teotihuacana, kar v azteškem jeziku nahuatl pomeni "bivališče bogov", ne gre metati na isti kup z majevsko civilizacijo. Obenem pa so prebivalci, ki za seboj niso pustili nobenih pisnih dokumentov, svojo metropolo zapustili že davno, preden so v 14. stoletju na oblast prišli Azteki.

Španski naseljenci so na najdišču sicer kopali že v 70. letih 17. stoletja, z znanstvenim pristopom pa se ga arheologi niso zares lotili do sredine 20. stoletja.

Že šest let pod zemljo
Gomezova šestletna izkopavanja so do zdaj obrodila že cel kup rezultatov: med izkopanimi artefakti so kamniti kipi, nakit in velike školjke. Že tako ali tako naporno delo še dodatno otežujejo izjemna vlažnost, blato in po novem še zaščitna oblačila, ki delavce varujejo pred zastrupitvijo z živim srebrom.

Tudi George Cowgill, ameriški arheolog, ki je v Teotihuacánu izkopaval več kot štirideset let, se strinja, da najdba živega srebra morda pomeni bližino kraljeve grobnice. "Seveda pa ni še nič gotovega, zaradi tega so vsi v napetosti," dodaja.

Mehiška strokovnjakinja Linda Manzanilla zagovarja teorijo, da mestu v obdobju njegovega največjega razcveta ni vladal en sam kralj, pač pa svet štirih plemičev, in da bo Gomezova ekipa morda našla posmrtne ostanke enega od njih. Svojo teorijo podpira s tem, da na nobeni izmed številnih fresk v mestu niso našli upodobitve kakega kralja ali ene, osrednje palače.