Uta Werner je Gurlittovo oporoko po pisanju tujih tiskovnih agencij izpodbijala z utemeljitvijo, da Gurlitt, ki je umrl v starosti 81 let, zaradi hude bolezni v zadnjih mesecih svojega življenja ni bil več popolnoma razsoden, ko se je odločal, kaj bo storil s svojo umetniško zbirko. Sodišča njen argument ni prepričal.

Zbiratelj, ki je živel povsem v osami, je slike skrival v svojih stanovanjih v Münchnu in v Salzburgu. Nemško tožilstvo je v njegovem stanovanju v bavarski prestolnici okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann, odkrilo marca 2012. Pozneje so v stanovanju v Salzburgu odkrili še 200 drugih umetnin.

Sadovi vojnega dobičkarstva
Gurlitt je do konca trdil, da je zakoniti lastnik umetnin. Strokovnjaki se s tem ne strinjajo: več sto del iz njegove zbirke so nacisti zaplenili njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta. Številne umetnine naj bi - v zameno za drobiž - pridobil Gurlittov oče Hildebrand, ki je bil v času nacizma ugleden trgovec z umetninami in ki so mu nacisti dovolili prodajo t. i. degenerirane umetnosti, zasežene v muzejih in drugod.

Gurlitt je aprila 2014 tudi dosegel dogovor z nemško vlado, da bodo v času nacizma zasežena dela vrnjena dedičem zakonitih lastnikov, če se bo njihovo sled dalo najti, švicarski muzej pa se je zavezal, da bo to spoštoval.

Prekinjene priprave na razstavo spet potekajo
Nemška ministrica za kulturo Monika Grütters je pozdravila odločitev sodišča, ki je razjasnila nadaljnjo usodo zbirke in bo omogočila pripravo razstave, na kateri bodo združena dela iz bernskega muzeja in razstavišča Bundeskunsthalle v Bonnu. Razstava bo na ogled prihodnje leto. Odločitev sodišča bo po njenih besedah pripomogla tudi k hitrejšemu odkrivanju izvora umetnin.