Drugo
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 18 glasov Ocenite to novico!
Spominska plošča Jožetu Toporišiču
Spominsko ploščo slovenskemu jezikoslovcu Jožetu Toporišiču (1926-2014) v Foersterjevem vrtu za ljubljansko filozofsko fakulteto sta zasnovala Primož Novak in Nika Oblak. Foto: Borut Živulović/Bobo
       Za velik del jezikovne kulture skrbijo lektorji, še bolje pa je, da vsakdo, ki besedila ustvarja, sam bogati tudi svoje jezikovno znanje. In sicer v obeh oblikah, tako v govorni kot v pisni.       
 Jože Toporišič
Spominska plošča Jožetu Toporišiču
Priznani jezikoslovec in akademik Jože Toporišič, osrednja osebnost jezikoslovne slovenistike, med drugim avtor Slovenske slovnice in soavtor SSKJ-ja in Slovenskega pravopisa, se je poslovil pri starosti 88 let. Foto: Borut Živulović/Bobo
VIDEO
Spominska plošča za Jožet...

Dodaj v

Spominski poklon Jožetu Toporišiču, usidranemu v spomin mnogo generacij

Odkritje spominske plošče Jožetu Toporišiču
19. oktober 2017 ob 16:24
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Mislim, da je treba slovenski jezik raziskovati enostavno zato, ker je to naša materinščina, in tudi gledati, da se ohrani za vse večne čase," beremo na spominski plošči Jožetu Toporišiču, ki po novem krasi zid v Foersterjevem vrtu za ljubljansko filozofsko fakulteto.

Spominsko ploščo slovenskemu jezikoslovcu Jožetu Toporišiču, ki so jo postavili na pobudo programskega odbora Toporišičevo leto, sta zasnovala Primož Novak in Nika Oblak.

Leto dni po koncu Toporišičevega leta
Toporišičevo leto je potekalo od 11. oktobra 2015 do 11. oktobra 2016. Med glavnimi prireditelji Toporišičevega leta so bili brežiški Posavski muzej, Knjižnica Brežice, Občina Brežice in programski odbor Toporišičevo leto. Program Toporišičevega leta je bil zamišljen tako lokalno kot tudi vseslovensko, v okviru dogajanja je bilo izvedenih okoli 40 dogodkov.

Spomeniki vladarjem se niso obdržali
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadej Bajd je ob odkritju spomenika dejal, da bo Toporišič zaradi svojih pravopisa in slovnice ostal v spominu govorcev slovenščine še mnogo generacij. Po njegovih besedah smo Slovenci vselej zelo previdni pri izbiri zaslužnih mož, ki naj bi jim namenili spomenik. Postavili smo kar nekaj spomenikov cesarjem, kraljem in državnikom, a smo jih kmalu po njihovem zatonu odstranili, je opomnil Bajd.

Pripadnost, temelječa na jeziku
Slovenska narodna pripadnost je bila zgrajena na jeziku, in ker je slovenski jezik vrednota, ki nas povezuje že poldrugo tisočletje, po njegovih besedah ni težko razumeti, da so do danes ostali spomeniki v čast avtorju prve slovenske knjige Primožu Trubarju, prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku in največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu.

Pred nekaj manj kot 100 leti pa smo postavili tudi prvi spomenik jezikoslovcu Francu Miklošiču. Člani SAZU-ja so ponosni, da se bo spomenikom slavistov, akademikov Frana Ramovša, Rajka Nahtigala in Franceta Kidriča pridružil še Toporišičev spomenik, je sklenil predsednik SAZU-ja Tadej Bajd.

Alenka Černelič Krošelj, predstavnica programskega odbora Toporišičevo leto in v. d. direktorja Posavskega muzeja Brežice, je ob odkritju spominske plošče poudarila, da je bil Toporišič ob svojem delu in dosežkih tudi vedno pripaden vaščan vasi Mostec, kjer se je rodil. Zato je ob njegovi smrti pred tremi leti skupina vaščanov dala pobudo in več akterjev povezala v gibanje Toporišičevo leto.

Vez med Brežicami in prestolnico
Posebno veselje je izrazil brežiški župan Ivan Molan, saj je pobuda za začetek niza dejavnosti, s katerimi se spominjajo Toporišiča, prišla iz jezikoslovčevega rodnega Mosteca, in spomnil, da je prizadevanje pobudnikov že na začetku podprla tudi brežiška občina. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je poudaril, da brez domačinov Mosteca, ki so bili prepričani, da Toporišič mora dobiti spomenik v Ljubljani, spomenika na tem mestu ne bi bilo.

Jože Toporišič se je rodil leta 1926 na Mostecu pri Dobovi oziroma Brežicah. Med letoma 1954 in 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vmes pa eno leto štipendist Humboldtove ustanove v Hamburgu, kjer je preučeval eksperimentalno fonetiko. Leta 1963 je doktoriral.

Leta 1966 je postal docent v Ljubljani, leta 1970 pa izredni profesor za slovenski knjižni jezik. Med letoma 1976 in 1996 je bil predstojnik katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Kot lektor slovenščine je v Zagrebu sodeloval pri sekciji za literarno teorijo in bil dejaven pri lingvistični sekciji Hrvaškega filološkega društva. Od leta 1955 je imel lektorate slovenščine na poletnih seminarjih za tuje slaviste v Splitu, Zadru in Zagrebu, od leta 1965 tudi v Ljubljani. Posamezna predavanja je imel tudi na tujih univerzah. Umrl je decembra 2014.

P. G., foto: Borut Živulović/Bobo
Prijavi napako
Komentarji
acoschwanz
# 19.10.2017 ob 18:21
Lepa novica.
mroz12
# 20.10.2017 ob 12:33
Lep poklon velikemu človeku.
Kazalo