Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.3 od 29 glasov Ocenite to novico!
denar, evro, cent, drobiž
Državni zbor je s 55 glasovi za in 13 proti sprejel novelo krovnega zakona v kulturi, ki uvaja obvezujoč delež za umetniške stvaritve v investicijskih projektih, financiranih z javnimi sredstvi. Po tem ukrepu bodo investitorji ob obnovi ali gradnji javne investicije na ravni države manjši del investiranega zneska namenili likovni umetnosti. Foto: Pixabay
Evro denar
Ukrep predvideva, da bodo vlagatelji v javne investicije namenili odstotek sredstev za umetnost, če bo ta vredna do deset milijonov, oziroma 1,25 odstotka, če bo šlo za investicijo nad deset milijonov evrov. Foto: Reuters
false
Minister za kulturo Tone Peršak je med razpravo poudaril, da so vse razvite evropske države tak zakon sprejele že pred desetletji. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Sprejeta novela zakona o obveznem deležu za umetnost v javnih investicijah

Državni zbor potrdil novelo krovnega zakona
19. oktober 2017 ob 14:29,
zadnji poseg: 19. oktober 2017 ob 21:04
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Poslanci so s 55 glasovi za in 13 proti sprejeli novelo krovnega zakona, s katerim bo Slovenija uvedla obvezujoč delež za umetniške stvaritve v investicijskih projektih iz javnih sredstev.

Dragan Matić iz SMC-ja je kot prvopodpisani poslanec pod predlagano novelo pred glasovanjem poudaril, da gre za enega redkih primerov spremembe predpisa s področja kulture, ki je izrazito v javnem interesu in se nanaša na umetnike, do katerih javni denar ne pride. Ker ni javnih naročil, nimajo možnosti za ustvarjalnost pri projektih, je dejal in pripomnil, da je bil umetniški delež v javnih investicijah v Sloveniji že prisoten.

Od enega do 1,25 odstotka investicije
Sprejeta novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo obvezuje investitorje, da namenijo odstotek sredstev za umetnost, če bo investicija vredna do deset milijonov, oziroma 1,25 odstotka, če bo šlo za investicijo nad deset milijonov evrov. Pri tem so izvzete investicije v javno gospodarsko infrastrukturo, kot so železnice ali ceste. Še pred sprejetjem novele je Matić izpostavil, da se bo na ta način v javne stavbe vgradil duh časa, nekaj, kar so v preteklosti za samoumevno razumeli Egipčani, Rimljani, danes pa to razumejo vse napredne države. S tem se spodbudbuja ustvarjalnost, umetniška dela približa ljudem, učinki pa bodo po njegovih besedah opazni tudi v kulturnem turizmu.

Ker je bila večina občin do predloga odklonilno naravnana, je matični odbor z dopolnilom predvidel, da bo ukrep za lokalne skupnosti veljal zgolj kot priporočilo, ne kot obveza. Poslanska skupina Levica pa je naknadno vložila dopolnilo, s katerim bi predlog novele povrnila v prvotno stanje – da bi umetniški delež upoštevali tudi pri investicijah, ki se izvajajo na občinski ravni. Z njim se je zavzela tudi za to, da bi ukrep razširili še na zasebne investicije, ki presegajo milijon evrov - vendar Levica ni bila uspešna s svojim dopolnilom.

Minister za kulturo Tone Peršak je med razpravo poudaril, da so vse razvite evropske države tak zakon sprejele že pred desetletji, v Sloveniji pa urbani prostor po njegovih besedah pogosto ni oblikovan s čutom za estetsko in socialno funkcijo takšnega prostora. "Marsikje so se posegi zgodili, vendar ne na dovolj strokoven način," je dodal minister in poudaril, da je ukrep pomemben, ker prinaša možnost za izboljšanje položaja vizualnih umetnikov, ki so v zelo težkem stanju, ker je trg v celoti zamrl.

Že pred potrditvijo novele je podporo predlaganemu ukrepu napovedala večina poslanskih skupin. Marija Bačič iz SD-ja je spomnila, da je enak namen zasledoval tudi predlog zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila prejšnja ministrica Majda Širca. Obenem je izrazila upanje, da bo še pred koncem mandata sledila tudi kakšna sistemska in dolgoročna sprememba, kot je t. i. zakon o kulturnem evru. V poslanski skupini Levica po besedah Violete Tomić predlog podpirajo, ker podpira umetnost, ne sme pa ukrep postati izgovor za širitev kulturnih industrij, prav tako ne sme financirati ozkega kroga umetnikov. Podporo predlogu novele so pred glasovanjem napovedali tudi v DeSUS-u. Kot je dejal Primož Hainz iz DeSUS-a, bi moral biti položaj umetnikov v Sloveniji že zdavnaj urejen, to pa bo prispevalo k razmeram na trgu umetniških del.

SDS in NSi sta nasprotovala
Nasprotovanje predlogu so že pred glasovanjem izrazili v NSi-ju in SDS-u. Jožef Horvat iz NSi-ja je ocenil, da je namen predloga zakona sicer dober, a je rešitev parcialna, ker se osredotoča predvsem na likovne umetnine in ne na umetnost na splošno. V tem smislu se mu zdi diskriminatoren do drugih umetnikov. Opozoril je tudi periferijo, kjer je investicij manj in je s tem manjša "absorpcijska možnost" za umetniška dela. Anja Bah Žibert pa je odprla vprašanje, kako bo v primerih, ko bo investicija skupen projekt države in lokalne skupnosti.

Od pet do deset milijonov evrov investicij
Po oceni predlagateljev se glede na trenutno stanje v javnih investicijah pričakuje, da bo ukrep na letni ravni prinesel od pet do deset milijonov investicij v likovna dela.

G. K., P. G.
Prijavi napako
Komentarji
alex961
# 19.10.2017 ob 22:33
@HOR
Mogoče pa bi bilo tudi umetnikom bolje plačat, da kaj opustijo
AM
# 19.10.2017 ob 15:05
Ta človek želi še zvišati RTV prispevek...
IndyBob
# 19.10.2017 ob 14:56
To je nov skriti davek in nic drugega! Zaradi tega bodo javne investicije okoli 10% drazje, javne investicije pa vemo, da financiramo davkoplacevalci. Predstavljajte si, da obcina komaj zbere 100.000 EUR za nov vrtec, po novem bo morala zagotoviti se dodatnih 10.000 EUR, da se bo nekje na vrtu postavil kip partizana ali pa naslikala freska Kristusa.
samo.hladnik
# 19.10.2017 ob 23:23
Ni lepšega kot sam sebe razglasiti za umetnika. In davkoplačevalske ovce, plačujte!

V svetu je bilo vedno tako, da je nekdo postal umetnik šele takrat, ko so drugi njegove stvaritve prepoznali za umetniške, jih cenili in zato tudi BREZ PRISILE kupovali.

Tole pa je čisto parazitsko šlepanje t.i. kulturnikov na račun delovnih ljudi.
mr. pp
# 19.10.2017 ob 15:34
Dokler se najde 5 milijonov € za "umetnike" tipa Janez Janša (3krat), mislim, da ni potrebno denarja iskat drugje...
ABADON
# 19.10.2017 ob 16:57
Zanimivo da prav vsi predsedniski kandidati govorijo o tem kako je potrebno dati vec denarja za kulturo..
zapravico
# 20.10.2017 ob 07:33
Kako zavito napisano,da ne bi normalen človek slučajno opazil,da ga bodo spet olupili
mihče
# 20.10.2017 ob 07:15
Rogovci se imajo za umetnike. A potem bodo tudi oni dobivali plače? Parazitski svet. Raje bi dali denar v šolstvo in zdravstvo, tam vsaj nekaj je od tega!
Springbok
# 20.10.2017 ob 08:43
Zakaj bi moral DARS za vsak km avtoceste odkupiti 17 slik nekega slikarja?
Zakaj je potrebno v za investicijo, kot je šola ali TEŠ odkupiti pesniško zbirko, in jo zamešati v beton?
los-t
# 20.10.2017 ob 08:38
Se pravi ne rabiš več biti pravi umetnik, ampak človek z zvezami pri investitorju in imeti naziv umetnik, pa ti bo kapnilo v žep...obeta se nam pravi bum umetnikov iz pravih strank.
g1n3k
# 20.10.2017 ob 07:53
Sami kulturneži se javljajo že navzsezgodaj. :)
Skippy
# 20.10.2017 ob 07:25
Z njim se je zavzela tudi za to, da bi ukrep razširili še na zasebne investicije, ki presegajo milijon evrov - vendar Levica ni bila uspešna s svojim dopolnilom.

A oni to resno leta 2017? Hočejo prisiliti zasebnike, da plačujejo za umetnost državnih izbrancev?
Bivši uporabnik
# 20.10.2017 ob 11:33
V Sloveniji trg umetnosti žal ne deluje, tako da je komentar o tem, da se dobre stvari same prodajajo, bolj pobožna želja kot realna možnost. Ne deluje niti zdrava pamet, kaj šele čut za estetiko; dovolj je, da obiščeš mrliško vežico na kakem pokopoaliscu zunaj centra, novo, beton se kar sveti, pa tako skregano z estetsko umestitvijo v prostor, da se človek vpraša, kdo je tem projektantom diplome dal.
SpicyWeiner
# 20.10.2017 ob 09:31
Legalizirano pranje denarja. In potem se še vedno najdejo posebneži, ki pravijo, kako je SMC dobra stranka.
galoper
# 20.10.2017 ob 09:27
Vsak obrtnik ima svojo delavnico in skladišča, slikarji in kiparji niso daleč za primerjavo. Kakšen avtoprevoznik je izjema, kakšen taksist, ki si prisvajajo parkirišča.
Podobno bi lahko zahtevali drugi kulturni ustvajalci, na primer prireditelji predstav obvezne nakupae sezonskih vstopnic.
Blago, ki ga je težko prodati, kaže znake slabe kvalitete in zato ni povpraševanja po njem. Prisilni odkupi nimajo smisla v dvigu kulture ampak kažejo na težnjo po množični produkciji podobno kot štancanje kiča.
kingestone
# 20.10.2017 ob 08:56
nakup knjige in potem zmletje le-te v papirno kašo za izolacijo se šteje kot to?
Pantha Rhei
# 20.10.2017 ob 08:15
Komaj čakam, da pade ta vlada, da se vse te traparije v smislu neštetih paradavkov enkrat za vselej razveljavijo.
jabovko96
# 19.10.2017 ob 23:57
Vsi bi radi, da se umetniki sami preživljajo, nihče pa ne bi bil pripravljen plačati denimo 5e za koncert slovenskih skladateljev. Kdo bo pokril dvorano, izvajalce, čas in energijo skladateljev? Najbolje potem vse skupaj končati, umetniki naj gredo delati pošteno delo za lopato, ostali narod pa pred tv gledat kmetijo s 40 min reklam.
Nimam jasnega mnenja o deležu o katerem se piše. Ampak na splosno večina clankov o kulturi in umetnikih naleti na slab odziv, kar kaze na provincialnost slovenskega naroda.
zofija1
# 19.10.2017 ob 15:36
zakaj ne iščejo mecenov, tajkunov je dovolj, lahko pa zbiramo denar za umetnika.....aja, saj tako ali tako vsem ne bi bil všeč. Če pisatelji in pesniki zastonj podarjajo knjige, naj še slikarji in kiparji sledijo tej poti.
mend055
# 20.10.2017 ob 15:00
Morda je bil sprejet pa kak podamandma, po katerem naj iz tega denarja neka skupina IRWIN ne bi dobivala nič. Naj bi jim zadoščala abonmajska denarnica v Moderni galeriji Ljubljana.
Še kdo drug - na stran potisnjen, a tudi dober likovnik - naj dobi kakšen delež te pogače.
Bivši uporabnik
# 20.10.2017 ob 11:28
ideja sploh ni slaba, bojim se le, da bodo izbirali samo med politiki vsecnimi umetniki ...
prizemljen
# 20.10.2017 ob 10:50
In seveda kje se prijavim za umetnika?
prizemljen
# 20.10.2017 ob 10:49
A se lahko prijavim za umetnika?
Skippy
# 20.10.2017 ob 07:27
Vsi bi radi, da se umetniki sami preživljajo, nihče pa ne bi bil pripravljen plačati denimo 5e za koncert slovenskih skladateljev.

Naj prodajajo tisto, kar ljudje hočejo konzumirati in bodo za to pripravljeni plačati. Seveda so najbolj glasni tisti, ki govorijo o tem, kako kakovostni mora biti program (spomnite se ptujskega karnevala) ... na koncu pa seveda ni nikogar od teh glasnih in je tam prisotnih 50 duš.
ajvard
# 19.10.2017 ob 23:35
V svetu je bilo vedno tako, da je nekdo postal umetnik šele takrat, ko so drugi njegove stvaritve prepoznali za umetniške

v bistvu ne drži. večina umetnosti je postala pomembna, cenjena, prepoznana...šele po smrti umetnika.

spomnimo se samo domačih logov in Cukrarne...
kurt-china
# 19.10.2017 ob 15:02
@indybob

FYI

100.000 EUR x 0.01 (1%) = 1.000 EUR
HOR
# 19.10.2017 ob 21:47
Pravilno !

Če se plačuje kmete tudi za to, da kaj opustijo, potem se lahko plačuje tudi umetnike za to, da kaj naredijo... (pa nimam nič proti produktivnim kmetijskim subvencijam)
Kazalo