Na prvi razpravi v ciklu Novi kulturni politiki naproti - vztrajno in dosledno so zbrani oblikovali nabor predlogov sprememb na tem področju, ki jih nameravajo po javni razpravi organizatorji poslati odločevalcem.
V prvem sklopu so se pogovarjali predvsem o vstopu v status samozaposlenega v kulturi. Umetnica in urednica Novičnika za samozaposlene v kulturi Marija Mojca Pungerčar je v tem delu kot največjo težavo izpostavila prezahtevnost pogojev za registracijo poklica in za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. Poleg tega mladi težko dostopajo do prostorov za življenje in delo.
Meni, da bi bilo treba zato olajšati osnovno registracijo kulturniških poklicev in mladim ustrezno prilagoditi merila za pridobitev pravice do prispevkov za socialno varnost. Druga težava pa bi se lahko rešila s stanovanjsko-ateljejsko shemo za mlade v kulturniških oziroma umetniških poklicih.
Denis Miklavčič, ki je vodil delovno skupino za samozaposlene na ministrstvu za kulturo, je poudaril, da bi bilo treba status samozaposlenega, ki s pridobitvijo tega statusa vstopi v pravnoformalno obliko delodajalca in gospodarske družbe, spremeniti v status kulturnega delavca, kot nosilca in izvajalca delavskih pravic, s čimer bi pridobil pravico do socialnega dialoga.
Na potrebo po izenačitvi pravic zaposlenih in samozaposlenih v kulturi ter potrebo po večji prepišnosti javnih zavodov v kulturi in novih modelih zaposlovanja je opozoril Simon Kardum, ki se problematiki samozaposlenih posveča že vrsto let. Članica Nacionalnega sveta za kulturo Jadranka Plut pa je opozorila na preveliko težo nagrad pri merilih za pridobitev pravice do plačevanja socialnih prispevkov.
"V slabih socialnih razmerah živi 30 odstotkov kulturnikov"
Marija Mojca Pungerčar je v razpravi o življenju in delu s statusom samozaposlenega v kulturi spomnila, da imajo samozaposleni premalo priložnosti za strokovno in ustvarjalno delo, poleg tega je to podcenjeno in slabo plačano. Težave bi se rešile s posodobitvijo in prenovo javnega sektorja v kulturi, ki bi samozaposlenim omogočil lažji dostop do trga dela, z reformo sistema razpisov za sofinanciranje programov in projektov ter s sistemsko krepitvijo delovnih razmer.
Opozarja tudi, da živi kar 30 odstotkov kulturnikov v slabih socialnih razmerah, zato bi bilo treba odstraniti sistemske ovire, ki samozaposlenim v kulturi preprečujejo enakovreden dostop do socialnih transferjev. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti nadomestila za bolniško odsotnost od prvega dne bolezni ali poškodbe, je še dodala.
Simon Kardum se je dotaknil dohodkovnega cenzusa, ki se vedno bolj znižuje, in predlagal, da se ukine. Triletno preverjanje izjemnega kulturnega prispevka za pridobitev pravice do plačila prispevkov pa bi bilo treba podaljšati na pet let, je prepričan.
Za izstop iz statusa samozaposlenega v kulturi obstajata po mnenju Marije Mojca Pungerčar dva razloga - izguba naročnikov ali pa upokojitev. Za primer prvega bi bilo treba olajšati izrabo pravice do nadomestila za brezposelnost, omogočiti zamrznitev statusa iz tega razloga ter uvesti fleksibilnejše pogoje za njegovo reaktiviranje.
Nabor predlogov sprememb, ki so jih pripravili, bodo objavili na spletni strani društva Asociacija, ki je razpravo pripravilo skupaj s Kinom Šiška. Javna razprava bo na spletni strani potekala mesec dni.