V ljudskem izročilu Makedoncev sta folklora in pesem trajno zapisani in veljata za najznačilnejši prvini njihove identitete. Makedonci v Sloveniji so organizirani v kulturno-umetniških društvih, kjer najdejo nostalgično zavetišče in možnost za negovanje in ohranjanje svoje kulture.

Že 23 let Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod v Kranju in na Gorenjskem širi kulturno bogastvo makedonskega duha. V njem so včlanjene vse generacije, ki negujejo in prenašajo izročilo makedonskega naroda.

Najdejavnejše makedonsko društvo
"Naše društvo 'Sv. Ciril in Metod' se letno kot organizator ali gost predstavi na več kot 40 prireditvah v Sloveniji, Makedoniji in v drugih evropskih državah. V okviru društva deluje več sekcij, v katerih se negujejo makedonski jezik, folklora, ljudsko petje, literatura in likovna umetnost. Po obsegu dejavnosti smo najdejavnejše makedonsko kulturno društvo v Sloveniji," je dejal predsednik Igor Zahariev.

Makedonski kulturni center
Vse manifestacije, ki jih organizira makedonska skupnost v Kranju, se izvajajo v Makedonskem kulturnem centru, na katerega so zelo ponosni vsi, ki so bodisi prostovoljno bodisi kot donatorji pripomogli k njegovi ustanovitvi.
"Ta center smo zgradili leta 2005 z združenimi močmi in sredstvi in danes je to prostor, brez katerega si težko predstavljamo svoje delovanje, tu se dogajajo vse naše prireditve. Vsako leto tradicionalno zadnji teden v maju organiziramo Dneve Sv. Cirila in Metoda, ki sta naša zaščitnika. Mi smo tudi pobudniki znanega festivala Etno folk, ki ga tradicionalno na državni ravni organiziramo vsako leto 25. junija, ob Dnevu osamosvojitve Slovenije. Festival ima mednarodni značaj in skupaj s slovenskimi in folklornimi skupinami drugih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije ter z gosti iz drugih evropskih držav združujemo kulture različnih narodov," pove Zahariev o perspektivah sedanjega in prihodnjega skupnega življenja v Sloveniji in širše.

Likovna in literarna dejavnost
Drugi projekt je Prešernovo oro, ki ga društvo organizira ob kulturnem prazniku Slovenije. Več let so tudi nosilci projekta Likovna multilaterala, ki vsebuje sedem razstav letno. V Informacijskem centru pa letno izideta dve številki časopisa Naše sonce, je sklenil Zahariev.

Tri generacije folkloristov
O uspešnem delovanju društva pričajo tudi mnogoštevilne nagrade in priznanja, ki krasijo prostore centra. Makedonci iz Kranja so posebej ponosni na folklorno skupino, ki je bila formirana takoj ob ustanovitvi društva leta 1992.

Kdo je prinesel folkloro iz Vardarja v podnožje Triglava?
"Na začetku smo bili člani samo tisti, ki smo rojeni v Makedoniji. Mi smo pravzaprav prinesli folkloro iz Makedonije sem. Pripadam tej prvi generaciji folkloristov," nas seznanja Metodi Zlatkov, eden izmed ustanoviteljev in sedanji vodja folklorne sekcije. "Zdaj obstajajo tri skupine: otroška, mladinska in skupina odraslih. Smo zelo aktivni in

povsod, kjer koli nastopamo, prejemamo številne nagrade in priznanja," dodaja Zlatkov.

Med člani folklornih skupin tudi inženirji
Struktura članov folklorne in recitatorske sekcije se spreminja in vse pogosteje prihajajo mladi in izobraženi ljudje, ki z ljubeznijo do svojih korenin dejavno negujejo makedonski jezik in tako bogatijo raznolikost Gorenjske s prepoznavno makedonsko kulturno dediščino.

"Po poklicu sem elektroinženir, medtem ko se v prostem času udejstvujem v folklorni in recitatorski sekciji in tako si prizadevam, da se makedonska beseda in folklora širita in prenašata na naslednje generacije," pravi o svoji motivaciji Zoran Babačev, mlad človek, uspešen v svojem poklicu.