"Ni treba, da je tako orjaški, takih razsežnosti," je o napovedanem Nobelovem centru za časnik Dagens Nyheter pripomnil praviloma zadržani kralj Carl Gustav in se tako pridružil vse številnejšim nasprotnikom projekta, ki bo stal okrog 1,2 milijarde kron (130 milijonov evrov).

"Seveda hočemo ohraniti Nobelovo ime. Radi bi ga zaščitili in mu dvignili vrednost. Namen je hvalevreden. Škoda pa je, da je stavba kar naenkrat tako velika in da je pristala na napačnem kraju."

Kralja moti predvsem to, da bo jeklena struktura, ki jo je oblikoval britanski arhitekt David Chipperfield in v kateri bodo prirejali tradicionalno podelitev Nobelovih nagrad, zasenčila stockholmsko rečno obrežje, ki je svojo današnjo podobo dobilo v 19. stoletju.

Prva podelitev v centru bo v letu 2019
Prejšnji mesec je stockholmski mestni svet prižgal zeleno luč za izvedbo okleščenega načrta, stavbe na 18 tisoč kvadratnih metrih. Gradnjo, ki naj bi se začela v naslednjem letu, delno financirata premožna dinastija Wallenberg in družina Persson, ki ima v lasti modno verigo H&M. Po trenutnih načrtih bo center vrata odprl v letu 2019.

Svet se ni pretirano oziral na kritike projekta, češ da je bilo zemljišče ob vodi že zdavnaj določena za gradnjo večje kulturne ustanove. T. i. Nobelhuset, v katerem bo med drugim tudi prostor za razstave, raziskovalno središče in izobraževalni oddelek, bo po njihovi presoji za Stockholm dragocena pridobitev.

Staro se umika novemu
Na nasprotnem bregu ostajajo različne organizacije za kulturno dediščino, politične stranke in skupnosti tamkajšnjih prebivalcev. Med drugim jih jezi, da bo center, ki bo zrasel tik ob narodnem muzeju na polotoku Blasieholmen, izrinil 140 let staro carinarnico in nekatere druge zgodovinske stavbe, ki so imele svoj čas svojo vlogo v pristaniškem življenju.

Arhitekt: Stavba je velika točno toliko, kot mora biti
Chipperfield, ki je na arhitekturnem natečaju premagal dva švedska predloga, se zaradi kritik ne vznemirja pretirano, češ da je vsak večji javni projekt neizbežno predmet negodovanj. Sam je prepričan, da bo njegov Nobelov center "zgradba s pomenom", "z veliko državljansko vlogo, s sporočilom dialoga, srečevanja in debate, kar je v današnjem času absolutno ključnega pomena".

Za švedski nacionalni radio je pojasnil še: "Velikost zgradbe narekujejo potrebe Nobelovega centra. Ne gre za to, da bi eksploatirali vrednost parcele ali kaj podobnega - tukaj ne gre za hotel ali pisarniške prostore. Ne strinjam se s kritikami, spoštujem pa jih kot del odprtega dialoga."

Kraljeva beseda ni več odločilna
Švedski kralj Carl Gustav, ki vsako leto lavreatom osebno izroči Nobelove nagrade za fiziko, kemijo, medicino in književnost (nagrado za mir podelijo v Oslu), bo lahko novi center videl tudi s kraljevega dvora, kar očitno moti tudi njegovo ženo. Po poročanju Dagens Nyhetera je kraljica Sylvia predlagala, da bi o vsem skupaj odločali na referendumu.

Roger Mogert, eden od mestnih svetnikov, ki najbolj goreče branijo projekt, ni izbiral besed, ko je komentiral kraljeve pripombe: "Kakih sto let prepozen je. Seveda ima pravico do svojega mnenja o estetiki, ampak Švedska je že od leta 1919 demokracija."