Protestniki v ikoničnem spiralastem muzeju so tokrat stavili na taktiko šoka in hitre urbane intervencije. Foto: Gulf Labor (Facebook)
Protestniki v ikoničnem spiralastem muzeju so tokrat stavili na taktiko šoka in hitre urbane intervencije. Foto: Gulf Labor (Facebook)

Kultura ni spirala dolgov. In ne bi smela kršiti človekovih pravic. Umetnost ni luksuzna dobrina enega odstotka.

organizacija Gulf Labor
Avtor stavbe Guggeheimovega muzeja v Abu Dabiju je Frank Ghery, ki je zasnoval že Guggeheim v Bilbau.
Sprednja in zadnja stran satiričnih, a zgovornih bankovcev, ki so v soboto deževali v Guggenheimu. Foto: Gulf Labor (Facebook)
Še ena letošnja akcija s precej jasnim sporočilom. Foto: Gulf Labor (Facebook)

Na glavo so jim med drugim stresli okrog 9.000 lažnih bankovcev "valute enega odstotka", na katerih so bili namesto običajnih izpisani novi slogani: What Does an Ethical Global Museum Look Like? (Kako je videti etičen globalni muzej?), By the authority of shit is fucked up & bullshit in No sustainable cultural value. (Brez trajnostne kulturne vrednosti.)

Kmalu po incidentu je muzej, ki ob sobotah popoldne po navadi ljudi sprejme za "vstopnino, ki se jim zdi primerna", zaprl svoja vrata, red pa je prišla vzpostavit tudi policija, kot je poročal bloger Gothamist.

Protestniki so bili pripadniki Opozicijske struje globalnega ultrarazkošja (Global Ultra Luxury Faction), ki je povezana z organizacijo Zalivsko delo (Gulf Labor); obe sta v muzeju že prejšnji mesec uprizorili podoben incident.

Zalivske sanje so le privid
New York Times je pred nekaj dnevi objavil reportažo, v kateri razkriva, kako na otoku Saadijat, "alfi in omegi luksuznih nepremičnin" v Abu Dabiju, podružnice muzejev Guggenheim, Louvre in univerze NYU gradijo "tragično podplačani in zlorabljani migrantski delavci". "Na Saadijatu, in v vseh bleščečih pokrajinah Abu Dabija in Dubaja, delovno silo sestavljajo skoraj izključno indijski, pakistanski, bangladeški, šrilanški in nepalski migrantski delavci. Delodajalcu so zavezani po sponzorskem sistemu kafala. Na delovišče prispejo v globokih dolgovih zaradi stroška poti in rekrutiranja, nato pa ugotovijo, da so bile njihove zalivske sanje le privid. V Združenih arabskih emiratih delodajalci delavcem po navadi vzamejo potne liste, jih nastanijo v podstandardnih delovnih taborih, jim plačajo manj od obljubljenega in jim vsilijo mukotrpen delovnik pod žgočim soncem."

Guggenheim: Trenutno sploh ničesar ne gradimo
Pri Guggenheimu opozarjajo, da se njihova gradnja, čeprav iz trditev protestnikov tega ni mogoče razbrati, sploh še ni začela. V izjavo za javnost so zapisali: "Fundacija Solomona R. Guggenheima trenutno sodeluje v resnih pogajanjih s partnerji v Abu Dabiju na temo pravic delavcev. Kot državljane sveta tudi nas skrbijo človekove pravice in poštene delovne prakse; zavezani smo napredku na tem področju. Obenem pa je treba poudariti, da muzeja Guggenheim Abu Dabi trenutno ne gradimo. Temelji so bili dokončani že leta 2011. Naš predstavnik je marca letos obiskal delavsko naselje in se prepričal, da bodo pogoji gradbenikov pri našem projektu dosegali raven drugih na otoku Saadijat."

Na začetku letošnjega leta je tudi britanski Guardian poročal o mizernih razmerah na "otoku sreče", kar Saadijat pomeni v arabščini. Pisali so o tem, kako delavci za nizko plačo delajo vse dogovorjene ure in še dodatne, da nimajo pravice do pogajanja in da ne morejo niti zapustiti države. Če se nad svojimi delovnimi pogoji pritožijo oblastem, jim grozijo z nasiljem.

Organizacija Gulf Labor je v okviru svoje akcije prejšnji mesec poleg kuratorskega besedila o futurizmu obesila svoj lastni "manifest za akcijo". "Je to prihodnost umetnosti?" so zapisali. "Guggenheim svoj muzejski imperij širi na luksuzni otok v Abu Dabiju. Migrantski delavci delajo na petdesetih stopinjah Celzija v delovnem razmerju, ki je v bistvu trgovina z ljudmi. Organizaciji Human Rights Watch in Call Labor preučujeta primer. Kultura ni spirala dolgov. In ne bi smela kršiti človekovih pravic. Umetnost ni luksuzna dobrina enega odstotka. Umetnost je izraz svobode, ne ujetosti. Izkoriščanje ni prihodnost umetnosti."

Kultura ni spirala dolgov. In ne bi smela kršiti človekovih pravic. Umetnost ni luksuzna dobrina enega odstotka.

organizacija Gulf Labor