Drugo
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 11 glasov Ocenite to novico!
Kras
Italijanski in slovenski Kras imata nekatere skupne naravne značilnosti, skupne so tudi zgodovinske korenine. Foto: BoBo
Kras
O vpisu Krasa na Unescov seznam se govori že nekaj časa. Že leta 2012 je Slovenska nacionalna komisija za Unesco omenila, da se pripravlja nominacija za Dinarski kras, in sicer serijska čezmejna nominacija, v kateri poleg Slovenije sodelujejo še Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija ter Črna gora. Foto: BoBo
Postojnska jama
Postojnsko jamo je obiskalo že 35 milijonov obiskovalcev. Foto: BoBo
Kras
Projekt Dinarski kras je eden od pilotnih projektov Centra za svetovno dediščino, kar zagotavlja njegovo pomoč ter pomoč njegovih posvetovalnih teles. Foto: BoBo
Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Barju
Med aktualnimi predlogi za pripravo nominacij za vpis na Unescov seznam je tudi arhitektura Jožeta Plečnika. Foto: BoBo

Dodaj v

Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam

Aktualni predlogi tudi bukovi gozdovi in arhitektura Jožeta Plečnika
1. september 2014 ob 17:26,
zadnji poseg: 1. september 2014 ob 18:42
Postojna - MMC RTV SLO, STA

Od kulture gradišč nekropol iz bronaste in železne dobe, prek pomembnih zgodovinskih obdobij rimskega in beneškega imperija, do strelskih jarkov prve svetovne vojne - nekaj je skupnih značilnosti, ki povezujejo slovenski in italijanski Kras. Na teh sta obe državi osnovali skupno kandidaturo za vpis tega edinstvenega območja na Unescov seznam svetovne dediščine.

Predlog kandidature je pripravila italijanska občina Tržič kot vodilni partner v sodelovanju z občino Postojna ter občinama Devin - Nabrežina in Buje. Gre za plod sodelovanja pri projektu Julius, s katerim želita obe državi izkoristiti izkušnje, pridobljene med čezmejnim sodelovanjem, v korist ovrednotenja kraškega in gorskega okolja. V Tržiču so ga že predstavili, na začetku oktobra sledi predstavitev v Bruslju, o predstavitvi v Sloveniji pa se z vodilno partnerico še dogovarjajo.

Začetek vsaj tri leta dolgega procesa
O kandidaturi za vpis Krasa na Unescov seznam se govori že nekaj časa, to pa je bila prva predstavitev. Po besedah skrbnice projekta pri Občini Postojna Dolores Dolenc pomeni začetek procesa, ki bo ob intenzivnem delu potekal od tri do pet let. Vodilni partner se je skupaj z drugimi občinami obvezal, da bo prošnjo za vpis posredoval svetu italijanske nacionalne komisije za Unesco, saj meni, da izpolnjuje tri od štirih zahtev, ki zadevajo naravne kraje, in dve od šestih zahtev, ki zadevajo kulturne kraje.

Italijanski in slovenski Kras povezujejo nekatere edinstvene skupne geo-naravne značilnosti, skupne pa so jima tudi zgodovinske korenine. Ohranjeni so ostanki petih naselbin-gradišč v Tržiču v sklopu enega najpomembnejših naseljenih območij iz obdobja bronaste in železne dobe. Na vsem območju Krasa - od gradišča Jelarje do Bujskega območja - je mogoče najti materiale in izdelke visoke zgodovinske in arheološke vrednosti iz bronaste in železne dobe.

Najdišče najstarejšega okostja dinozavra v Evropi
V Ribiškem naselju v občini Devin Nabrežina leži eno najpomembnejših paleontoloških najdišč in eno najvidnejših nahajališč ostankov dinozavrov v Evropi. Tam je bilo najdeno najpopolnejše in najstarejše okostje dinozavra v Evropi, odlično ohranjen primerek drugje nepoznane vrste, kar je privedlo do revolucije v evropski paleontologiji in paleografiji, ki se ukvarja z obdobjem krede.

Posebno izkušnjo omogoča tudi 21 kilometrov rovov, galerij in mogočnih dvoran Postojnske jame, ki sodi med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu. Na Krasu je več kot 200 arheološko zanimivih podzemnih jam.

Kilometri strelskih jarkov
Na območju posoškega Krasa - od Gorice do Tržiča, od hriba Grmada do Devina - so se med prvo svetovno vojno bili nekateri najbolj žgoči boji. Tam se nahajajo muzeji na prostem, ki pričajo o grozotah bitk, kjer se je na tisoče mož borilo več kot dve leti. Med letoma 1915 in 1917 se je Kras spremenil v ogromno vojno polje, kjer je bilo zgrajenih na kilometre strelskih jarkov in vojaških struktur, topniških položajev, cest in steza, ki so jih vojaki uporabljali za prevoz materialov iz zaledja na fronto, med drugim poudarjajo pripravljavci kandidature.

Uradni postopek za nominacijo vodi država
Slovenska nacionalna komisija za Unesco, ki je pripravo nominacije za Dinarski kras omenila že leta 2012, s pobudo, ki je bila predstavljena v Tržiču, ni bila seznanjena. Vendar se po besedah generalne sekretarke Marjutke Hafner zaradi privlačnosti seznama svetovne dediščine redno pojavljajo različni predlogi in iniciative na lokalni ravni za vpis spomenikov in spomeniških območij na ta seznam. Poudarila je tudi, da uradne postopke za vpis vodi država, ki tudi zagotavlja pravni, finančni, organizacijski in politični okvir za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot.

Slovenija tako trenutno sodeluje pri pripravi skupne kandidature za vpis Dinarskega krasa skupaj z že pred dvema letoma omenjenimi državami (Italijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Črno goro) in njihovimi pristojnimi službami, hkrati pa je projekt Dinarski kras eden od pilotnih projektov Centra za svetovno dediščino, kar zagotavlja njegovo pomoč ter pomoč njegovih posvetovalnih teles.

Kot pojasnjuje Hafnerjeva, lahko predlog za začetek priprave kandidature podajo strokovne ali interesne skupine, ki jih naslovijo na pristojna ministrstva ali urad za Unesco. Prvi korak k pripravi nominacijskega dosjeja pa je vpis na poskusni seznam, ki ga potrdi vlada RS. Trenutno je v sklepni fazi priprava in sprejetje predloga za uvrstitev na poskusni seznam, ki je prvi korak k začetku priprave nominacijskega dosjeja. V primeru Slovenije bo že vpisan Klasični kras preimenovan v Dinarski kras. "Ocenjujemo, da bo predlog za spremembo vpisa na poskusni seznam oddan v začetku leta 2015, sam nominacijski dosje pa predvidoma v naslednjih dveh letih," še pojasnjuje generalna sekretarka. Med aktualnimi predlogi za pripravo nominacij so tudi bukovi gozdovi in arhitektura Jožeta Plečnika.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 01.09.2014 ob 21:24
Kras vpisujejo na UNESCO kraji, ki niso na Krasu. Zabavno.
sezanacity
# 01.09.2014 ob 22:11
Alchemist - popolnoma se strinjam s tabo.
Postojna je na krasu, ne pa na Krasu. To bi moralo vsekakor biti v domeni Sežane.
crime_dog
# 01.09.2014 ob 22:12
meni se zdi ta nominacija (vsaj sodeč po zgoraj napisanem) brez nekega pravega fokusa - ni jasno ali so v ospredju arheološka najdišča na krasu, naravne znamenitosti ai vojni ostanki. danes je na listo težko priti in iz spisov mora biti jasno razvidno kaj točno bi si kot pojav, unikaten v svetovnem merilu, zaslužilo vpis. ni mi jasno tudi ali gre pri tej predstavitvi za solo projekt italije in slovenije, ali je to del širšega poskusa da se tudi dinarski kras v ostalih ex-yu državah vpiše na listo.

mislim da imamo več možnosti da se na listo vpišemo s plečnikovo dediščino, če bo nominacija za razliko od tele pripravljena ustrezno. glede na to da jo packajo že nekaj let bi skoraj morala biti. pa sam menim da bi imeli veliko možnosti za vpis tudi z notranjskimi kraškimi pojavi, čeprav država očitno nima tega namena. v 80-ih letih se je govorilo da bodo predlagali cerkniško in planinsko jezero z rakovim škocjanom, ampak so se potem preusmerili na škocjanske jame. ampak to jezero je res nek pojav kakršnega na listi še ni. pa tudi sečoveljske soline bi znale biti zanimive, zlasti če bi skupaj nominirali še kakšne še "živeče" soline iz sosednjih držav.
ma dej
# 02.09.2014 ob 06:01
a unesco to je uno k tud če se ti podira hiša na glavo je ne moreš popravit ker je zaščitena budale še bolj v drek lezemo
Kazalo