Venezuelska vlada podpira zahtevo indijanskega plemena Pemon iz regije Gran Sabana, ki trdijo, da je bil orjaški rožnati kamen, ki je zanje svet in ga poznajo kot babico, zdaj pa krasi berlinski park Tiergarten, ukraden. To, čemur uradni Caracas zdaj že pravi kraja, je bilo v očeh kiparja popolnoma nesporno in zakonito darilo. Kakor koli že, od kamna se trenutno zbira več negativne energije, kot je bilo v ezoteričnem konceptu Schwarzenfeldove skulpture - 12 kubičnih metrov velikega monolita, vgraviranega z besedo "ljubezen" v različnih jezikih - najbrž zamišljeno.

Seveda je čisto mogoče, da so za sporom tudi na prvi pogled nevidni politični motivi. "Predsednik Chavez vedno hoče vojno z nekom," je na primer za Reuters komentiral mimoidoči venezuelski turist.

Poslanica svetovnega miru
Von Schwarzenfeld je pripravljen dokazovati, da je bila njegova selitev kamna legitimna: ima pogodbo iz leta 1998, ki ga pooblašča za odstranitev kamna iz nacionalnega parka Canaima. Tam je sicer pustil tudi "sestrski" kamen in na vsak poletni solsticij njuni zglajeni površini odsevata sonce kot "simbol združenega človeštva, ki bo nekoč morda živelo v miru".

Svojo skulpturo je Von Schwarzenfeld leta 1999 inavguriral v samem srcu Berlina, streljaj tako od Potsdamer Platza kot od Brandenburških vrat. Venezuelskim oblastem in takratnemu predsedniku Calderi se je že takrat zoperstavil, češ da darila pod nobenim pogojem ne namerava vračati. "Mir zame ne pomeni odsotnosti vsakršnih konfliktov," pravi o ironiji tega, da je v nenehnem sporu s celotno državo; tudi sam opozarja na "politične motive", ki se skrivajo za pričkanjem okrog kamna.

Po YouTubu je pred časom zaokrožil video, ki apelira na venezuelski patriotizem: v njem pripadniki plemena Pemon razložijo mitski izvor Kueke (v njihovem jeziku to pomeni babico) in izrazijo svoj občutek izgube zaradi njene selitve v Nemčijo. "Ta človek jo je sklenil odpeljati, ne da bi ga pri tem zanimal pomen, ki ga ima za našo kulturo," se denimo pritoži venezuelski ekolog in aktivist Any Alarcon.

Minister za kulturo Pedro Calzadilla je za državno televizijo izjavil, da je bila vsaka morebitna donacija "nezakonita", češ da gre pač za kulturno dediščino ljudstva Pemon. Tožilstvo menda celo išče tistega, ki je odvoz avtoriziral, saj to razumejo kot kaznivo dejanje.

Se res da ugoditi vsem stranem?
Potem ko je več Pemoncev prejšnji teden pred nemškim veleposlaništvom demonstriralo s kopji, perjanicami in transparenti, je tamkajšnji veleposlanik obljubil, da bo njihovo stališče posredoval svoji domovini. Uradni Berlin odgovarja, da si želijo rešitve, s katero bodo zadovoljne vse strani - "Venezuela, staroselske skupnosti, umetnik in mesto Berlin".

Von Schwarzenfeld je glede možnosti takega kompromisa sicer skeptičen: pravi, da bi odstranitev kamna pomenila izbris "zadnjih petnajstih let njegovega življenja". "Če kamen odnesejo, bo cel projekt uničen."

"Velika prevara"
Svoj lonček je pristavil tudi Bruno Illius, nemški antropolog, ki se z ljudstvom Pemon ukvarja že več kot dvajset let. Trdi, da nimajo nobenega "svetega kamna", samo majhne kamne, ki jim pripisujejo zdravilne lastnosti in to, da jim lahko pomagajo pri praktičnih zadevah, kot denimo pri ribolovu. Popolnoma se požvižga tudi na trditve, da je izguba "babice" ljudstvu prinesla nesrečo; sami namreč pravijo, da jih pesti suša in da izginjajo mravlje, ki jih jedo s pekočo omako. "Vse skupaj je velika prevara."