Rijksmuseum
Rijksmuseum "skriva" deset domnevno spornih del. Foto: EPA

Obsežna raziskava se je začela pred štirimi leti, strokovnjaki pa so pod drobnogled vzeli več kot 162 muzejev, v katerih so našli številne tovrstne umetnine: takih naj bi bilo 69 slik, 24 risb, dva kipa, 31 primerkov industrijskega oblikovanja in številni judovski verski predmeti. Okoli 60 del naj bi bilo še mogoče povezati z nekdanjimi lastniki, večinoma Judi, je povedal vodja komisije, ki je izvedla raziskavo, Rudi Ekkart. Večina del je bila zaplenjenih med letoma 1933 in 1945, v nekaterih primerih je mogoče domnevati, da so bili lastniki v prodajo prisiljeni.

O vrednosti teh del Ekkart ni želel natančneje govoriti, je pa navedel, da je med njimi kar nekaj precej vrednih primerkov. "Nekateri med njimi so precej znani, tako da si lahko predstavljamo, da bi na trgu dosegli veliko vrednost," pa pravi Siebe Weide, vodja nizozemskega združenja muzejev.

Dva portreta iz 17. stoletja
Med desetimi umetninami, najdenimi v Rijksmuseumu, so tudi Portret Viljema II., Princa Oranskega kot otroka (Adriaen Hanneman, 1654) in Portret lorda Dubbeldama (Govert van Slingelandt, 1657).

"Nizozemska je v zadnjih letih čutila vse večjo nujo, da razjasni izvor javnih umetnostnih zbirk in tako zavzame pošten odnos do žrtev 2. svetovne vojne," je dejal minister za kulturo Jet Bussemaker.

Nekaj umetnin že vrnili
Dediči lastnikov se zdaj lahko javijo posebni neodvisni komisiji in izrazijo svoje želje o usodi umetniških del. Zahtevajo lahko odškodnino ali tudi, da se jim dela vrnejo. Okoli ducat del so doslej že morali vrniti.

Sodeč po raziskavi ameriških državnih arhivov iz leta 1997, kar dvajset odstotkov umetniških del v lasti evropskih držav pravzaprav izvira iz nacističnih zaplemb.