Za svoje delo na RTV Ljubljana in kasneje RTV Slovenija je prejel plaketo RTV Ljubljana za razvoj Radiotelevizije in leta 1991 še fantka s piščaljo za dolgoletno ustvarjalno delo na slovenski televiziji.

Rodil se je v Ljubljani leta 1926 in ob delu na IEV diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko. Leta 1957 je zasledil razpis Radia Ljubljana in se takoj prijavil, 1. januarja 1958 pa že postal zaposlen na RTV Ljubljana; tako je spremljal prvi izbor celotne televizijske tehnike za TV Ljubljana. V okviru razstave elektronike si je ogledal nastajanje oddaj z reportažnim avtomobilom, ki so si ga sposodili od RTV Zagreb. Oddaje so nastajale v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču, prenašali so jih do oddajnika Krvavec in od tod do maloštevilnih TV-sprejemnikov v Ljubljanski kotlini. V tem času priprav je Osana po le kratkem urjenju v avdiolaboratoriju Radia Ljubljana dobil mesto vodje reportažnega avtomobila in to delo opravljal 33 let.

Spoznavanje nove tehnologije
Poleti 1958 so na RTV Ljubljana kupili prvi, le delno opremljen reportažni avtomobil, dodatno opremo pa so kasneje dobili iz Švice in jo sami vgradili v reportažni avto. Za Osano je bil to še poseben izziv, saj je tudi tehnične naprave in aparature, ki jih je kupoval zase, najprej pregledal in ponovno sestavil, da je spoznal, kako delujejo, kot je zapisal njegov sodelavec Janez Strojan.

Kasneje je opravljal delo kot operativni inženir. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem je sodeloval pri vseh nakupih nove opreme ter spremljal in pomagal reševati problematiko na tehničnem področju.

Od črno-belih do barvnih reportažnih avtov
V začetku je opravljal tudi vsa dela tehničnega vodja pri zelo zahtevnih domačih in tujih prenosih in snemanjih televizijskih oddaj. Prvi prenos za širšo javnost se je zgodil 11. oktobra 1958, ko so iz Slovenske filharmonije prenašali radijsko narodnozabavno oddaja s skeči Za konec tedna. Leta 1960 se je takratna RTV Ljubljana priključila Evroviziji in zanje prvič prenašala skoke iz Planice, kar je bil prvi evrovizijski prenos iz Jugoslavije, RTV Ljubljana pa je kljub majhnim tehničnim zmožnostim Evropi dokazala svoje sposobnosti na področju RTV-prenosov. Ko je RTV Ljubljana kupila drugi črno-beli reportažni avto iz Francije, se je Osana o tehnologiji izobraževal na praksi v Franciji, slabo desetletje kasneje pa se je s kolegi že uvajal v uporabi barvnega reportažnega avta, s katerim so leta 1974 prvič prenašali umetnostno drsanje v Ljubljani in skoke iz Planice. Do maja 1963 so vse oddaje s terena potekale v živo, šele takrat v Osanovi evidenci dela reportažnih avtov najdemo podatke o prvem avtu TAM z vgrajenim snemalnikom – magnetoskopom, s katerim so snemali dogajanje na volišču v ljubljanski Veselovi ulici.

Svoje delo je imel rad in ga je jemal resno ter disciplinirano
Kot je zapisal Strojan, je Božo Osana svoje delo jemal zelo resno in natančno, bil je strog in zagnan ter je resno delo pričakoval tudi od drugih, po opravljenem delu pa so se s celotno ekipo o delu tudi pogovarjali. Okoliščine so takšno disciplino tudi zahtevale. Za vse prenose in delo v studiih je takrat skrbelo le okoli 19 oseb in morali so opravljati več nalog hkrati. Discipliniranost je bila potrebna tudi pri snemanjih na terenu, saj so ljudje televizijce pri njihovem delu z zanimanjem opazovali.

Svoje delo na RTV Slovenija je zaključil kot poverjenik za varstvo pri delu na Televiziji Slovenija ter kot dober poznavalec delovanja televizijske hiše z veseljem vodil oglede TV Slovenija za zunanje obiskovalce.