Po poklicu profesor umetnostne zgodovine in sociologije se je kot kustos v Goriškem muzeju zaposlil leta 1984. Sprva je delal v dokumentacijskem oddelku, že leta 1985 pa je bil imenovan za vodjo leto prej ustanovljenih Goriških galerij, ki so obsegale galerijo Meblo v Novi Gorici, Galerijo Rika Debenjaka v Kanalu in galerijo OŠ Solkan. Novo Mestno galerijo Nova Gorica, pri oblikovanju katere je sodeloval, so v prostorih rotunde novega gledališča leta 1997 odprli z razstavo slik Silvestra Komela.

V 13 letih je za Goriške galerije postavil 163 razstav, po potrebi pa pomagal tudi na oddelku za umetnostno in kulturno zgodovino Goriškega muzeja. Začel je s pripravo retrospektivnih razstav na Gradu Kromberk in od 1994 do 2006 postavil štiri velike retrospektive Pavla Medveščka, Miloša Volariča, Rudija Pergarja in Rafaela Podobnika ter več manjših razstav.

Popis Makučevega opusa
Med letoma 2007 in 2009 se je posvetil zbiranju in podpisovanju dela Vladimirja Makuca, ki je rodnemu Solkanu in Goriškemu muzeju v varstvo podaril svoj življenjski opus. Urejal je temeljno dokumentacijo galerijskega fonda Goriškega muzeja, strokovno pa je bedel tudi nad galerijo Lojzeta Spacala v Štanjelu, nad galerijo Avgusta Černigoja v Lipici in galerijo Rika Debenjaka v Kanalu. Sodeloval je pri delu komisije za obnovo gradu Kromberk in pri ureditvi depojev v nekdanji vojašnici v Ajdovščini.

Obnova na Kromberku
Sodeloval je pri večini obnovitvenih del na gradu Kromberk in dislociranih enotah muzeja, med katerimi so izstopajoči predvsem rekonstrukcija muzejskega parka in gradnja amfiteatra, postavitev vodnjakov in lapidarija na gradu Kromberk ter preokvirjanje grafičnih del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo. Leta 2006 je sodeloval v komisiji za izbor načrtov za gradnjo muzejskega kompleksa v Solkanu, pozneje pa pri usklajevanju načrtov za novo upravno stavbo kustodiata v Solkanu.

Leta 2013 je bil imenovan za direktorja Goriškega muzeja s petletnim mandatom, pred tem pa je leto dni nadomeščal predhodnika Andreja Malniča.