Kot je nekoč dejal, je njegov namen v glavnem iskanje načinov uporabe stroja, ki bi človeku omogočili, da postane bolj človeški in ne obratno. Foto: Arhiv RTV SLO
Kot je nekoč dejal, je njegov namen v glavnem iskanje načinov uporabe stroja, ki bi človeku omogočili, da postane bolj človeški in ne obratno. Foto: Arhiv RTV SLO
Edvard Zajec
Po končanem študiju na ljubljanski akademiji se je proti koncu 60. let znašel v ustvarjalni krizi. Dobil je delo na kolidžu v Minnesoti in se tam prvič srečal z računalnikom. Začel se je poigravati z mislijo, da bi lahko napravo uporabil kot orodje za reševanje specifičnih likovnih problemov. Foto: Arhiv RTV SLO
Edvard Zajec
Ko je v vsoje delo vključil računalnik kot izrazno sredstvo, se je usmeril v proces nastajanja dela in v poskus razumevanja delovanja stroja. Foto: Arhiv RTV SLO

Edvard Zajec se je rodil 11. februarja 1938 v Trstu, kjer je tudi obiskoval slovensko gimnazijo. Na tej je likovno vzgojo tedaj poučeval znameniti Avgust Černigoj. Ko je imel dvajset let, so se s starši preselili v Cleveland, kjer je obiskoval Cooper school of art (1958–1961). Na začetku šestdesetih letih je živel v ZRN-ju, zatem pa vpisal študij slikarstva na tedanjem ALU-ju v Ljubljani in leta 1966 diplomiral pri prof. Gabrielu Stupici. Med letoma 1966 in 1968 je začel podiplomsko izpopolnjevanje na oddelku za lepe umetnosti na Univerzi v Ohiu, nato pa učil slikarstvo na Carleton collegeu in v letih 1969 in 1970 še na Saint Olaf Collegeu v Northfieldu v Minnesoti.

Že konec šestdesetih let se je Zajec začel ukvarjati z računalniško grafiko, ki je pozneje postala ključno področje njegovega ustvarjanja. V Trst se je vrnil leta 1970, kjer je deloval kot svobodni umetnik in med letoma 1973 in 1980 profesor risanja na slovenskem učiteljišču. V svojem delu je vmes ves čas raziskoval nove možnosti računalniške grafike. Poleti leta 1980 se je zaposlil na ameriški univerzi Syracuse v zvezni državi New York, kjer je ustanovil oddelek za računalniško umetnost.

Z računalnikom do skrajno prečiščene vizualne govorice
Za Zajca, predstavnika umetniške avantgarde, je značilna uporaba idej in materialov, ki jih je črpal iz raznih kultur in disciplin. V ključnem trenutku njegovega ustvarjanja je pomenil računalnik izhod iz umetniške krize, v katero ga je pripeljala težnja po maksimalni minimalnosti, katere zadnja stopnja je bila bela stena.

Računalnik je tako postal posrednik vizualizacije idej, hkrati pa sredstvo za nadzorovanje in komunikacijo. Raziskoval je nove možnosti ustvarjalnega izražanja, v računalniku pa tiste načine uporabe stroja, po katerih lahko postane človek bolj človeški. Svoje umetniško zanimanje je usmerjal predvsem interaktivnosti oziroma dvosmerni komunikaciji med avtorjem in gledalcem ter raziskovanje časovne dimenzije vizualnih podob.

Edvard Zajec je sodeloval na vseh pomembnejših svetovnih multimedijskih manifestacijah in imel vrsto samostojnih razstav. Svoje poglede na računalniško umetnost je predstavil v več člankih.