Berber je sodil med najbolj priznane grafične umetnike na svetu, ki si svoj status gradil od prve razstave pred štirimi desetletji. Foto: Umetnikova spletna stran
Berber je sodil med najbolj priznane grafične umetnike na svetu, ki si svoj status gradil od prve razstave pred štirimi desetletji. Foto: Umetnikova spletna stran
Mersad Berber
Berberjeva dela so uvrščena tudi v prestižno zbirke londonske galerije Tate. V Ljubljani so od leta 1980 objavili več njegovih monografij. Foto: Umetnikova spletna stran
Mersad Berber
Mersad Berber se je v svojih delih nenehno naslanjal na starodavno tradicijo bosanske zgodovine, med motiviko pa so prevladovali konji in lirični realistični portreti deklet, obdani z zlato barvo in simboliko dežele. Foto: Umetnikova spletna stran

Rodil se je leta 1940 v Petrovcu, slikarstvo pa študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pri Maksimu Sedeju diplomiral leta 1963. V Ljubljani je končal tudi podiplomski študij grafike leta 1965 pri profesorju Riku Debenjaku in še istega leta imel v Ljubljani tudi svojo prvo razstavo. Med letoma 1978 in 1982 je poučeval na oddelku za risbo in grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu.
Likovno vračanje k starodavni motiviki Bosne
Leta 1992 se je preselil v Zagreb, kjer je živel in ustvarjal preostanek življenja. V svojih delih se je vedno znova vračal k Bosni, njeni starodavni motivi se nikoli niso umaknili iz njegovih del. V praktično Berberjevem vsakem ciklusu so prisotni likovni citati zgodovine njegove domovine od srednjega veka naprej. Intenzivnost in mikavnost starodavne motivike je pospremil z modernim komentarjem. Podobno kompleksen je bil pri uporabi tehnik različnih obdobij in okolij, ki jih je kombiniral - zlasti litografijo in serigrafijo. Prepoznavne so njegove podobe konj ali deklet s cvetličnimi venci na zlatem ozadju.
Ukvarjal se je s slikarstvom, grafiko, ilustracijo in tapiserijo - poleg Jagoda Buića, Etelke Tobolka, Jožeta Ciuha, Dimčeta Nikolova in Milutina Kostića je izdelal eno izmed monumentalnih tapiserij za veliko dvorano Cankarjevega doma, ki so jih prav letos znova razstavili. Ilustriral je številne knjige, za katere je bil večkrat nagrajen, oblikoval je tudi scenografije in v opus dodal risani film Tempo secondo v produkciji Zagreb filma. Njegovo delo predstavlja nekaj obsežnih monografij, leta 1980 in 1985 sta izšli pod okriljem ljubljanske založbe Mladinska knjiga, leta 1997 je eno izdalo Sol Intercontinental.
Pred 28 leti razstavljen v londonski galeriji Tate
Za svoje delo je prejel več kot 50 nagrad, met temi tudi v Sao Paulu, Tokiu in Aleksandriji ter na trienalu v New Delhiju. Umetnik, čigar dela so redna ponudba tudi v slovenskih zasebnih galerijah, je razstavljal na številnih samostojnih in skupnih razstavah. Leta 1984 je bilo njegovo delo vključeno v postavitev londonske galerije Tate.
"Prva stvar, ki navduši na delih Mersada Berbera, je njegova neverjetna risarska veščina. Berber riše z lahkoto in gotovostjo, ki nedvomni temeljita na zahodnoevropski in ameriški umetniški tradiciji. Njegova forma se odlikuje s polnostjo in trdnostjo, ki je mnogi umetniki danes ne znajo doseči," je o umetnikovem delu nekoč zapisal britanski kritik Edward Lucie-Smith.