Drugo
(3)
Vasilij Melik
Vasilij Melik je med drugim uredil spomine Ivana Hribarja, Frana Šukljeta in Josipa Vošnjaka ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja Zwittra. Foto: MMC RTV SLO
Vasilij Melik
Svoje delo je Melik posvečal predvsem zgodovini 19. stoletja, kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju.
VIDEO
Umrl je akademik Vasilij Melik

Dodaj v

Umrl je zgodovinar Vasilij Melik

Mednarodno uveljavljen zgodovinar
29. januar 2009 ob 15:23
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V 89. letu starosti je v Ljubljani umrl zgodovinar in akademik Vasilij Melik, ki je proučeval predvsem slovensko zgodovino od konca 18. stoletja do leta 1918.

Zgodovinarja, čigar bibliografski opus obsega več kot 260 naslovov, so zanimale predvsem politične teme, poleg tega pa tudi družbena in kulturnozgodovinska vprašanja. Med drugim je pisal o slovenskih srednjeveških mestih in terminu civitas. Leta 1966 je izšla Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, pod katero se je podpisal skupaj z zgodovinarjem Ferdom Gestrinom. Knjiga je še danes temeljni študijski pripomoček za to obdobje. Melik je svoje raziskave osredotočal predvsem na cene v prvi polovici 19. stoletja in gmotne podstave slovenske družbe v tem času ter o slovenskem vrednotenj drugih narodov.

Objavil je nekaj podrobnih študij o revolucionarnem letu 1848 in o razvoju ustavnega življenja od šestdesetih let naprej. Razpravljal pa je tudi o agrarnih gibanjih v 20. letih in o razvoju ljubljanske univerze.

Dobitnik Gindleyjeve nagrade avstrijske raziskovalne skupnosti
Rodil se je 17. januarja 1921 v Ljubljani in diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti leta 1943, nato pa leta 1959 doktoriral z disertacijo o volilnem sistemu na Slovenskem. Potem ko je bil med letoma 1947 in 1952 asistent na Filozofski fakulteti, je predaval gospodarsko zgodovino na Ekonomski fakulteti (1952-1959), nato pa do leta 1991 še na Filozofski fakulteti. Tega leta je prejel naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, nato pa še Gindleyjevo nagrado avstrijske raziskovalne skupnosti, ki jo je prejel za knjigo Volitve na Slovenskem 1861-1918 (1965). Knjiga je nato leta 1997 izšla še v nemškem jeziku na Dunaju. Leta 1992 so mu podelili avstrijski častni križec za znanost in umetnost, leto pozneje pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, piše v Enciklopediji Slovenije.
V letih 1972-74 je bil prodekan, 1974-1977 pa dekan Filozofske fakultete.

Od leta 1972 je deloval kot glavni urednik Zgodovinskega časopisa. Sodeloval je tudi pri številnih mednarodnih projektih, med drugim v organizaciji Evropske znanstvene ustanove, v evropskih okvirih pa se je uveljavil predvsem kot strokovnjak za zgodovino 19. stoletja in zgodovino volilnih sistemov.

M. K.

Prijavi napako
Komentarji
Afnagunca
# 29.01.2009 ob 19:28
Kapo dol...počivaj v miru.
Calliope
# 29.01.2009 ob 16:54
... in ostal bo njegov izjemni opus ... počivajte v miru.
what you care 3
# 29.01.2009 ob 16:11
vsa čast, za njegovo delo

ravno prejšnji teden sem si z njegovimi knjigami pomagal pri seminarski
Kazalo