Bourgeoisova je še pretekli teden ustvarjala, v soboto pa so jo odpeljali v bolnišnico, potem ko je doživela srčno kap, poroča Independent. Umetnica je bila verjetno najbolj znana po velikanskih skulpturah dolgonogih pajkov, poimenovanih Maman, ki jih je ustvarila v zadnjih ducat letih. Pajki so bili med drugim razstavljeni v londonski galeriji Tate Modern in tudi na drugih koncih sveta, med drugim v Parizu in pred Guggenheimom v Bilbau.
Njena dela so bila do njenih 70. let javnosti praktično neznana. Nanjo je leta 1982 s samostojno razstavo vidneje opozorila šele newyorška MoMA. "Te razstave ni lahko 'prebaviti'. A nagrada je tesno srečanje z umetnico, ki z izjemno drznostjo raziskuje lastno duševnost," je tistega leta za New York Times zapisala Grace Glueck.
Louise Bourgeois je v različnih materialih raziskovala teme, povezane tako z ženskim kot moškim telesom ter njunimi čustvi, jezo, prevaro, umorom. Njeno delo kaže vpliv nadrealizma in primitivizma zgodnjih modernistov, kot sta Alberto Giacometti in Constantin Brancusi. A sama svojega dela ni videla kot primitivne umetnost. "Moj mož je pred 15 leti rekel, da primitivne umetnosti že dolgo nihče ne ustvarja," je povedala v nekem intervjuju.
Raziskovanje spolne sle
Njeno delo je močno prežeto z občutki, ki jo spremljajo od otroštva, ko jo je zaznamovalo očetovo razmerje z njeno učiteljico in materino zanikanje razmerja. Skozi svojo umetnost tako Bourgeoisova z občutkom bolečine izraža prevaro, ljubosumje in jezo. "Resnično želim spodbuditi ljudi k skrbi, k vznemirjenju," je leta 1984 povedala za The Washington Post in dodala: "Pravijo, da jih vznemirjajo podobe dvojnih splovil na mojem delu. Pač, mene so vznemirjale vse življenje. Nekoč sem rekla svojim otrokom: 'Vse to, spolno slo, le fiziološkega izvora.' To je bila laž, saj je mnogo več kot to."

Veliki pajki prepotujejo svet
Pred tremi leti so v različnig galerijah pripravili obsežno retrospektivo njenega opusa, od štiridesetih let 20. stoletja naprej, najprej v Tate Modern v Londonu, Centru Georgesa Pompidouja v Parizu in Guggenheimovem muzeju v New Yorku.
Otroštvo med starimi preprogami
Louise Bourgeois se je rodila leta 1911 v Parizu staršem, ki so se ukvarjali z restavriranjem starih tapiserij. Na pariški Sorbonni je študirala matematiko, ukvarjanje z geometrijo pa je vplivalo na njeno zgodnjo kubistično fazo. Louise je študirala na Akademiji lepih umetnosti in znanje izpopolnjevala na nekaterih drugih šolah in v studiih. Po poroki z ameriškim umetnostnim zgodovinarjem Robertom Goldwaterjem se je leta 1938 preselila v New York in leta 1955 postala ameriška državljanka.
Njen mož je umrl leta 1973. Bourgeoisovo so preživeli dva sinova, Alain in Jean-Louis - tretji sin Michael je umrl leta 1990 -, dva vnuka in pravnuk.