Drugo
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 2 glasov Ocenite to novico!
Brasilia
Brasília je edino mesto na svetu, ki ga je Unesco leta 1987 uvrstil na seznam zgodovinske in kulturne dediščine. Prebivalci to čast sicer jemljejo z zadržki, saj ohranja kulturno dediščino mesta, hkrati pa zelo otežuje kakršne koli posodobitve. Zdaj na Unescu razpravljajo še o vpisu dediščine arhitekta, ki je mestu dal njegov današnji videz, Oscar Niemeyer. Foto: Reuters
Stečki imajo skoraj tisočletno zgodovino, ornamentika na teh nagrobnikih je neločljivo povezana s srednjeveškim Bosanskim kraljestvom. Foto: Reuters

Dodaj v

Unesco tehta predloge za razširitve svojega seznama

Za vpis se potegujejo tudi stečki in staro jedro Zadarja
10. julij 2016 ob 11:49
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Carigradu se danes začenja zasedanje Odbora za svetovno dediščino, ki bo razpravljal o novih vpisih na Unescov seznam naravne in kulturne svetovne dediščine. Odbor bo razpravljal o 29 lokacijah - devetih naravne in 16 kulturne dediščine ter petih, kjer se naravna in kulturna dediščina prepletata.

Na zasedanju, ki se bo sklenilo do 20. julija, bodo člani odbora razpravljali tudi o stanju na 108 lokacijah, ki so že vpisane na Unescov seznam, ter 48 lokacijah, ki so na seznamu ogrožene svetovne dediščine, piše na spletni strani Unesca.

"Uničevanje kulturne dediščine v Siriji in Iraku pa tudi na Maliju in v Afganistanu je pomenilo takšen šok, da je sam proces pripravljanja Unescovega seznama postal politično pomemben," se zaveda generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Pradavni spomeniki, razstreljeni v pozabo
Letos so džihadisti Islamske države (IS) v Iraku razstrelili tempelj Nabu v starodavnem asirskem mestu Nimrud, leta 2012 so islamistični skrajneži v mestu Timbuktu na severu Malija uničili več muslimanskih svetišč, že leta 2001 pa so talibani v afganistanski dolini Bamijan razstrelili dva velikanska kipa Bude.

Kot je izpostavila Bokova, se je zaradi vsega naštetega, pa tudi zaradi klimatskih sprememb v zadnjih letih več posvečajo grožnjam, ki pretijo kulturni dediščini. "Globalizacija in povezanost sveta sta v nas vzbudili željo, da se prek svojih kultur predstavljamo svetu," je povedala in dodala: "Vpis na seznam pomeni veliko čast, države so na to ponosne."

Dosjeje za 29 lokacij, ki jih bo v Carigradu obravnaval Odbor za svetovno dediščino, je pripravilo 21 držav.

Tretji poskus za uvrstitev arhitekturne ikone
Med drugim bodo obravnavali dosje za vpis skupine del arhitekta Le Corbusierja, ki povezuje 17 lokacij v sedmih državah - Argentini, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Indiji, na Japonskem in v Švici. To bo že tretji poskus vpisa Le Corbusierjevih del na Unescov seznam, neuspešna poskusa sta iz let 2009 in 2011. Pripravljavci so dosje dopolnili, komite, ki predlagani dosje ovrednoti, pa mu je tokrat namenil zelo visoko oceno.

Švicarsko-francoski arhitekt Le Corbusier s pravim imenom Charles Edouard Jeanneret (1887-1965) velja za eno ključnih osebnosti v razvoju moderne arhitekture. V glavnem je gradil iz jekla in armiranega betona ter uporabljal elementarne geometrijske oblike. Pomembno je prispeval k sodobnemu urbanizmu, bil je tudi vpliven teoretik moderne arhitekture.

Mož, ki je postavil brazilsko prestolnico
Odbor bo razpravljal tudi o dediščini brazilskega arhitekta Oskarja Niemeyerja (1907-2012), ki prav tako velja za eno ključnih osebnosti v razvoju moderne arhitekture. Najbolj je znan po načrtovanju zgradb za javne ustanove v novozgrajenem mestu Brasilii, ki je leta 1960 postalo brazilska prestolnica. Odbor bo razpravljal o vpisu njegovega kompleksa Pampula v brazilskem mestu Belo Horizonte.

ZDA pa želijo na seznam vpisati skupino del arhitekta Franka Lloyda Wrighta, vendar poročilo komiteja za zdaj ni spodbudno.

Zadar pili svojo nominacijo
Poleg tega bo odbor razpravljal o vpisu srednjeveških nagrobnih spomenikov - stečkov na Unescov seznam. Pri pripravi dosjeja nominacije so moči združile štiri nekdanje jugoslovanske republike - Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Hrvaška. Obravnaval pa bo tudi dosje nominacije antičnega rimskega Zadra z monumentalnim kompleksom foruma.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 10.07.2016 ob 13:02
P.S. Mislim, da bi nujno morali na seznam postaviti tudi delo Alvarja Aalta.
Alchemist
# 10.07.2016 ob 13:01
V bistvu se bližamo obodbju, ko bodo kot dediščina priznani viški svetovne moderne arhitekture: Le Corbusier, Niemayer, Wright, Plečnik.....mislim, da je to izjemno pozitivno.
luxmundi
# 13.07.2016 ob 12:26
Alchemist,

Se strinjam, zelo pozitivna stvar. Aalto vsekakor, v ta seznam bi šel še Mies van der Rohe, ki je prav tako (kot Corbusier in Wright) pionir moderne gradnje.

Meni osebno so blizu tudi dela japonskega minimalizma - recimo Tadao Ando. Ampak ta čas še pride, če se drži Niemeyerja lahko ustvarja še desetletja.
Kazalo