Odbor svoje odločitve, ki je bila sprejeta z večino glasov, ne pa tudi soglasno, ne bo spremenil. Foto: BoBo
Odbor svoje odločitve, ki je bila sprejeta z večino glasov, ne pa tudi soglasno, ne bo spremenil. Foto: BoBo
Pedro Opeka
Dokumentarni film predstavlja delo in osebnost karizmatičnega misijonarja, ki je s sodelavci gibanja Akamasoa pomagal več kot 23 tisoč brezdomcem. Film postavlja Opeko pri spopadu z revščino in preveliko potrošnjo ter pri varovanju okolja za zgled svetu pri reševanju največjih svetovnih težav. Foto: Arhiv RTV Slovenija
Jože Možina
Jože Možina je Pedra Opeko vključil tudi v svoj potopisni dokumentarni film o Madagaskarju. Foto: MMC RTV SLO

Avdiovizualno ustvarjanje ni ekranizirano gledališče, ni in ne sme biti deplasiran segment scenskih umetnosti. Takšno umeščanje je anahronistično ali celo atavistično.

Filmska iniciativa (o sestavi strokovne komisije za scenske umetnosti)
UO Prešernovega sklada stoji za svojo odločitvijo
Pedro Opeka, dober prijatelj

Iz upravnega odbora je izstopil režiser Slavko Hren, kar je potrdil za MMC, razlogov za odločitev pa ne želi komentirati.
V javnosti je polemiko sprožila odločitev UO-ja Prešernovega sklada, da podeli nagrado kandidatu, ki ga strokovna komisija ni uvrstila v končni izbor, in sicer Jožetu Možini za dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj.

Člani upravnega odbora so povedali, da so potrdili izbor treh kandidatov za nagrado Prešernovega sklada, ki jih je predlagala strokovna komisija za scenske umetnosti, dodatno pa so izbrali med vsemi javno predlaganimi kandidati še enega, o katerem je strokovna komisija posredovala svoje mnenje v protestni izjavi.

Tudi UO se sklicuje na strokovnost
UO Prešernovega sklada je zaradi protestne izjave ponovno razpravljal o tem dodatnem predlogu oziroma o kandidatovem delu in presodil, da je bila odločitev pravilna in strokovno utemeljena. Navsezadnje, kot je poudaril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, v upravnem odboru sedijo tudi profesorji članov komisije za scenske umetnosti, zato je razpravljanje v javnosti o strokovnosti ali nestrokovnosti odločitve UO-ja Prešernovega sklada brezpredmetno.

Pristojnosti bo treba jasneje formulirati
Strokovne komisije so namreč delovna telesa UO-ja Prešernovega sklada, ki ima popolno odgovornost odločanja. UO zato zavrača vse očitke, da je deloval v nasprotju z obstoječim zakonom. Člani pa menijo, da bi moralo ministrstvo za kulturo v prihodnje urediti nekatera neskladja med zakonom, statutom in pravilnikom, to pomeni zelo jasno formulirati pristojnosti UO-ja Prešernovega sklada in komisij ter njihovega delovanja.

Po smrti Jožeta Trontlja so člani upravnega odbora Prešernovega sklada za predsednika izvolili Janeza Bogataja, sicer pa po odstopu Slavka Hrena v odboru sedijo Srečo Dragan, Kajetan Gantar, Slavko Hren, Andrej Inkret, Janko Kos, Lado Kralj, Jože Kušar, Lojze Lebič, Katja Pegan, Alenka Puhar, Hugo Šekoranja in Rudi Španzel.

UO Prešernovega sklada se je v danes sprejetem sklepu zahvalil vsem strokovnim komisijam, tudi komisiji za scenske umetnosti, za opravljeno delo, ki se je sklenilo 22. novembra 2013 s poročanjem posameznih predsednikov komisij UO-ju Prešernovega sklada. Po predstavljenih poročilih je po Bogatajevih besedah vsem komisijam tudi potekel mandat. Potrditev starih komisij ali imenovanje novih morajo izvesti v dveh mesecih po zadnjem poročanju.

Člani in predsednica strokovne komisije, Nataša Barbara Gračner, so v odstopni izjavi pretekli teden poudarili, da so v članstvo v komisiji privolili v prepričanju, da je UO Prešernovega sklada dolžan upoštevati usklajena mnenja strokovnih komisij in torej nagrajence izbrati med kandidati, ki jih predlagajo strokovne komisije.

UO Prešernovega sklada naj bi svoj izbor sprva upravičil s trditvijo, češ da je komisija pripravila utemeljitve samo za tri kandidate, ki jih je predlagala, ne pa tudi za preostale izmed okoli 20 predlogov, ki jih je prejela.

Člani komisije, poleg Gračnerjeve še Jaša Jamnik, Primož Jesenko, Tea Rogelj, Samo Strelec, Saša Tabaković in Jani Virk, so zapisali še, da verjamejo, da zakon ščiti institut Prešernove nagrade, saj zagotavlja, da gredo prejemniki najvišjega priznanja Slovenije za dosežke na področju umetnosti skozi več sit in da so nagrajeni vrhunski umetniški dosežki, ki jih priznavata tako stroka kot širša kulturna javnost.

Grilc: Zakon jasno določa postopek izpeljave
Minister za kulturo Uroš Grilc je v izjavi za javnost med drugim dejal, da se ne bo spuščal v interpretacije, saj je zakon tisti, ki določa odgovornost UO-ja sklada. "Za to, kako je bil postopek izpeljan, je odgovoren UO," je dejal minister, ki meni, da je zakon glede tega zelo jasen: "Zahteva mnenje strokovne komisije, in v danem primeru je ta člen manjkal, kar meče senco na odločitev UO-ja." Minister obžaluje, da se "moramo namesto o dosežkih v slovenski kulturi in njenih trenutnih težavah glede na finančno situacijo v državi pogovarjati o postopkovnih napakah, in to prav v povezavi s Prešernovimi nagrajenci".

Člani komisije za scenske umetnosti do podelitve nagrad zadeve ne želijo komentirati.

Filmska iniciativa opozarja: Je žirija sploh kompetentna za ocenjevanje filmov?
Filmski ustvarjalci, združeni v lani nastalo Filmsko iniciativo, pa opozarjajo še na, kot temu sami pravijo, "paradoks ali celo nesmisel" v samem procesu iskanja nominirancev. "Verjamemo, da so člani komisije, ki so brez dvoma resnični poznavalci scenskih umetnosti, prijavljena dela vrednotili preudarno in po svoji vesti. Pozdravljamo tudi njihovo pokončno držo ob odločitvi UO-ja Prešernovega sklada, da njihovo mnenje zaobide," so zapisali v svoji izjavi za javnost. "Toda resnici na ljubo je področje avdiovizualnega ustvarjanja od scenskih umetnosti oddaljeno vsaj toliko kot, denimo, od vizualnih umetnosti. Jože Možina lahko zatorej sedemčlansko komisijo za scenske umetnosti (četudi jo sestavljajo ugledna imena) argumentirano razglasi za formalno pristojno vendar nekompetentno. Komisijo so namreč sestavljali dva igralca, dva gledališka režiserja, gledališka dramaturginja, gledališki kritik ter pisatelj in televizijski urednik. Prva dva sta kot igralca seveda sodelovala pri nastajanju več filmov, a le slednji kot dolgoletni urednik profesionalno spremlja širše avdiovizualno področje in tudi dokumentarni film."

"Živimo v enaindvajsetem stoletju. V sodobnem svetu je avdiovizualno ustvarjanje že dolgo samostojno in suvereno, poleg tega pa v marsičem in marsikje priznano kot izjemna in prednostna ustvarjalna dejavnost. Avdiovizualno ustvarjanje ni ekranizirano gledališče, ni in ne sme biti deplasiran segment scenskih umetnosti. Takšno umeščanje je anahronistično ali celo atavistično."

"Le tako bo lahko prihodnjič odstopila prava komisija."
Filmska iniciativa zato zahteva, da UO Prešernovega sklada za prihodnje leto ustanovi samostojno komisijo za avdiovizualno ustvarjanje. "Kot vsi ostali slovenski umetniki si namreč tudi ustvarjalci avdiovizualnih del zaslužijo, da o predlogih za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada odločajo resnični poznavalci njihovega dela. Le tako bo lahko prihodnjič odstopila prava komisija."

Odraz stanja v ideološko razcepljeni družbi
Na dogodke, povezane z odločitvijo upravnega odbora Prešernovega sklada in odstopom strokovne komisije za scenske umetnosti, se je odzval tudi strokovni odbor Državljanske liste za kulturo in medije. Označuje jih kot posledico splošnega stanja v ideološko razcepljeni slovenski družbi. "Menimo, da bi se moral Upravni odbor Prešernovega sklada pri svojih odločitvah izogibati situacijam, ki slovensko javnost še bolj delijo, in ob tem pozivamo vse, ki so v slovenski kulturi na najodgovornejših položajih, da delujejo tako, da bo prostor kulture prostor sožitja in ne prostor ideoloških delitev. Nagrade za umetniške stvaritve naj bodo osnovane na transparentnih strokovnih merilih in ne na osnovi pripadnosti eni ali drugi ideološki struji," so še zapisali. Zato predlagajo, da upravni odbor pravno podlago svojega delovanja posodobi in dopolni tako, da bo stroka imela glavno in odločilno besedo pri odločanju.

Avdiovizualno ustvarjanje ni ekranizirano gledališče, ni in ne sme biti deplasiran segment scenskih umetnosti. Takšno umeščanje je anahronistično ali celo atavistično.

Filmska iniciativa (o sestavi strokovne komisije za scenske umetnosti)
UO Prešernovega sklada stoji za svojo odločitvijo
Pedro Opeka, dober prijatelj