Dve leti po osvoboditvi taborišča je bilo to razglašeno za spomenik nacionalnega pomena, Unesco pa ga je na svoj seznam dodal leta 1979. Foto: EPA
Dve leti po osvoboditvi taborišča je bilo to razglašeno za spomenik nacionalnega pomena, Unesco pa ga je na svoj seznam dodal leta 1979. Foto: EPA
Auschwitz II - Birkenau
Kar je ostalo za nekdanjim nacističnim taboriščem smrti, si je v letu 2017 ogledalo 2,1 milijona obiskovalcev. Foto: EPA

Konec minulega tedna je neki turist med ogledom muzeja nekdanjega taborišča smrti opazil, kako si 30-letna ženska in 36-letni moški v torbo tlačita opeke stavbe, kjer je bil v času druge svetovne vojne krematorij, in takoj obvestil varnostnike. Po besedah tiskovnega predstavnika lokalne policije Mateusza Drwala so oba obtožili kraje kulturne dediščine. Oba sta takoj priznala in obžalovala dejanje. "Razložila sta, da sta želela domov odnesti spominek, ne da bi pomislila na posledice svojega dejanja," je Drwal povedal za Poljsko tiskovno agencijo PAP.

Sodišče je vsakemu naložilo denarno kazen v višini 350 evrov in ju obsodilo na enoletno pogojno zaporno kazen.

Spominski muzej, kjer je v času druge svetovne vojne delovalo koncentracijsko taborišče, je lani obiskalo 2,1 milijona ljudi. Auschwitz-Birkenau je danes eden izmed simbolov, ki opominjajo svet na strahote holokavsta.

Pretresljive številke taborišča smrti
Taborišče so zgradili leta 1940, v njem pa je umrlo najmanj 1,1 milijona ljudi. Med njimi največ Judov, vanj pa so nacisti pošiljali tudi poljske intelektualce, delavske voditelje in komuniste, člane uporniških gibanj, politične zapornike (tudi 2.346 Slovencev), prostitutke, Rome, Jehovove priče, nemške kriminalce in homoseksualce. Med žrtvami je bilo okoli 232.000 otrok.

Spomenik nacionalnega pomena
Taborišče, ki so ga upravljali esesovci Heinricha Himmlerja, so nacisti na tem območju zgradili zaradi visokega odstotka judovskega prebivalstva v tem delu Poljske in je bilo sestavni element v pripravah na holokavst. 27. januarja 1945 so ga osvobodili sovjetski vojaki, dve leti pozneje pa so ga razglasili za spomenik nacionalnega pomena.

Letos so napovedali tudi obsežnejšo prenovo taborišča v vrednosti 3,7 milijona evrov. Konservatorska dela so po ocenah muzeja potrebna na zgodovinskih stavbah taborišča. Nadaljevali bodo tudi dela na dveh opečnih stavbah in na bližnjem lesenem poslopju, sredstva pa bodo namenjena še za vzdrževanje in ohranjanje ruševin plinskih celic in krematorijev. Restavratorski poseg je potreben tudi pri nekaterih zgodovinskih predmetih in arhivskih dokumentih muzejske zbirke.