V muzej so mošejo - in to pričevalko o nekoč veličastni umetnosti bizantinskega cesarstva - preuredili leta 1935. Foto: EPA
V muzej so mošejo - in to pričevalko o nekoč veličastni umetnosti bizantinskega cesarstva - preuredili leta 1935. Foto: EPA
Hagija Sofija
Gradnjo kupolne bazilike Hagije Sofije so končali leta 537, še v istem stoletju se je nato v potresu porušila kupola. Leta 1453 so po padcu Konstantinopla v njej uredili mošejo. Foto: EPA
Hagija Sofija
Bizantinska sakralna arhitektura je bila prostorna in svetla, v notranjščini prekrita z mozaiki, navzven pa preprosta in neokrašena. Foto: EPA
Hagija Sofija
Med dekoracijo notranjščine sodijo tudi s stiliziranim rastlinjem okrašeni kapiteli. Foto: EPA

Napovedim turške vlade, ki je prav tako napovedala, da bi v zaščiteni Hagiji Sofiji znova uredili delujočo mošejo, Mednarodni svet za spomenike in najdišča (Icomos) ostro nasprotuje. Prepričani so, da bi imitacija zgodovinskega spomenika močno načela vrednost dediščine, ki je od leta 1985 zapisana na Unescov seznam.
Hagija Sofija, ki je bila v času mogočnega Konstantinopla ena najveličastnejših kupolnih bazilik bizantinskega sveta, od leta 1935 deluje kot muzej. Po navedbah časopisa The Art Newspaper pri varuhih dediščine nič manj skrbi ne vzbuja nedavna napoved namestnika premierja Bülenta Arınca, da bi v stavbi znova zaživela mošeja. Na Icomosu so prepričani, da bo sprememba namembnosti vplivala na ohranjenost stavbe.
Mogočna kupolna bazilika
Prva cerkev je na mestu današnje carigrajske Hagije Sofije stala že okoli leta 360, vendar so jo po uničenju v požaru nato obnovili v času cesarja Justinijana I. Leta 537 je bila dokončana kupolna bazilika, ki je združevala dva glavna sakralna tipa bizantinske arhitekture - središčno stavbo in baziliko. Zasnova stavbe je tako skoraj kvadrat (govorimo o dimenzijah 73 krat 82 metrov), nad katero se dviguje ogromna kupola na pendentivih. Grajena je iz peščenjaka in sušene opeke, svetost prostora pa so poudarili z dragoceno dekoracijo iz belega in zelenega marmorja in porfirja ter veličastnimi zlatimi mozaiki.
V Hagiji Sofiji je potekalo kronanje bizantinskih cesarjev, dokler je niso po padcu Konstantinopla leta 1453 preuredili v mošejo, najpomembnejšo v Osmanskem cesarstvu. Po prihodu Kemala Atatürka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej, edinstven spomenik, ki priča o dolgi zgodovini dveh nekoč mogočnih cesarstev, pa je svoje mesto dobil tudi na Unescovem seznamu.

Že v 15. stoletju so ob na njenem severnem delu postavili prvo medreso, ki so jo po nekaj obnovah v poznem 19. stoletju v celoti porušili in na zahodni strani Hagije Sofije postavili na novo. Potem ko je prenehala služiti svojemu namenu, so jo dokončno s tlemi zravnali v štiridesetih letih 20. stoletja.
Mošeji znova odprli v Izniku in Trabzonu
Glede namer ponovne postavitve verske šole je Icomos v izjavi zapisal, da na območjih svetovne dediščine nimajo česa iskati replike stavb, ki so "rekonstruirane brez pravega razloga in katerih površnost ne uide niti laičnemu očesu". V Turčiji so v zadnjih letih mošeje ponovno že odprli v dveh stavbah, nekoč cerkvah, prav tako posvečenih Sveti modrosti - v Izniku in Trabzonu.