Po opravljenih prvih meritvah debla so padli tudi prvi udarci s sekiro: najprej je treba odstraniti
Po opravljenih prvih meritvah debla so padli tudi prvi udarci s sekiro: najprej je treba odstraniti "zgornjo" ploskev debla, vrhnjih 15 cm. Foto: Projekt Navis/David Badovinac
Zaradi oblike debla, ki je razmeroma ravno in samo rahlo ovalno v preseku, so sklenili, da deblo trenutno leži v primerni legi za izdelavo rekonstrukcije vrhniškega deblaka. Foto: Projekt Navis/David Badovinac
Z dolbenjem bodo odstranili skoraj šest sedmin mase: deblo zdaj tehta čez sedem ton, končna replika pa bo težka manj kot tono. Foto: Projekt Navis/David Badovinac
Repliko bodo gradili skozi celotno poletje od torka do nedelje med 9. in 17. uro, niti vročina ali slabo vreme ne bosta ovira. Pri gradnji lahko sodeluje kdor koli. Foto: Projekt Navis/David Badovinac

Avtorja projekta David Badovinac in Rene Masaryk pojasnjujeta, da želijo s projektom ponovno oživeti staro plovbo po reki. Deblak pa naj bi izplul 2. septembra.

Projekt Navis je po besedah njegovega soavtorja Badovinca namenjen oživljanju gradnje in uporabe zgodovinskih plovil. "Gre za promocijo kulturne dediščine, s katero poskušamo prek oživljanja starih obrti, izkustva, učenja in pa zabave graditi stara plovila," je razložil.

"Deblo je bilo kar težko najti"
Desetmetrsko hrastovo deblo, iz katerega izdelujejo repliko značilnega rimskega ribiškega čolna, so našli v Krakovskem gozdu. "Deblo je bilo kar težko najti. Potrebno je bilo večje število ekspedicij po Krakovskem gozdu, da smo našli res lepo, ravno drevo, ki je vsaj pravšnje dolžine in ki nima grč oziroma jih ima čim manj," je pojasnil Badovinac.

Po njegovih besedah predvidevajo, da bo končna različica replike dolga okoli devet metrov, široka pa skoraj en meter. Originalni rimski deblak je sicer daljši, dolg je namreč 14,5 metra. "Mi seveda nismo mogli dobiti tako mogočnega debla," je tudi razložil Badovinac. Način gradnje replike pa bo po njegovih besedah "identičen".

Trenutno je gradnja replike šele v začetni fazi. Odstranili so namreč deblo na zgornji ploskvi in začeli poglabljati oziroma dolbsti sredico debla. Pri tem uporabljajo kovinska rimska orodja. Kot je ocenil soavtor projekta Masaryk, napredujejo sorazmerno hitro. Ob tem pa morajo zaradi vročine paziti, da les ne začne pokati. Temu bo sledilo oblikovanje stranic, kljuna in krme ter zunanjega dela.

Trenutna teža debla je po besedah Masaryka čez sedem ton, končna replika pa bo težka manj kot eno tono. Z dolbenjem bodo tako odstranili skoraj šest sedmin mase.

Deblak je špica na Špici
Repliko so začeli graditi 5. julija, izdelovali pa jo bodo skozi celotno poletje od torka do nedelje med 9. in 17. uro. Ne ustavi jih niti vročina niti slabo ali deževno vreme. Pri gradnji pa lahko sodeluje kdor koli. "Vedno več obiskovalcev ve za ta projekt in tudi vedno več ljudi nam pride pomagat," je dejal Badovinac.

Gradnjo replike bodo celotno poletje spremljale tudi dejavnosti, dogodki, različne delavnice in predavanja. Vse z namenom, da bi se lahko obiskovalci vživeli v zgodovinski čas. Celotno dogajanje sicer poteka v okviru prireditve Deblak je špica.

Repliko nameravajo splaviti po reki Ljubljanici 2. septembra, splavitev pa bo spremljal večji dogodek. "Takrat bo Rim zaživel," je pojasnil Badovinac. Dodal je še, da se bodo po splavitvi z deblakom odpravili na dvodnevno plovbo do Vrhnike z vmesnim postankom v Podpeči.

"Upamo, da bo potem ves čas na Ljubljanici in da bo služil tudi promociji dediščine in turizmu," pa je dodal Masaryk.

Projekt Navis so sicer začeli leta 2016, ko so naredili štirimetrski deblak, ki je predstavljal predvsem poskus gradnje plovila iz antičnega obdobja. V tem projektu pa sodelujejo Zavod za podvodno arheologijo, Skupina Stik in Arheofakt.

Rimski deblak, ki so ga izvlekli iz Ljubljanice, je do zdaj največji na slovenskih tleh. Dolg je skoraj 15 metrov. Trenutno pa ga restavrirajo v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.