Večino zbirke, ki so jo prvotno ocenjevali na milijardo evrov, predstavljajo dela na papirju, ki po besedah vodje dražbene hiše Roberta Kettererja niso vredna več kot 30 milijonov evrov. Oblasti so leta 2011 v raciji stanovanja Corneliusa Gurlitta – preiskovali so ga zaradi suma utaje davkov - našli več kot 1.300 neokvirjenih umetniških del (sprva se je omenjala številka 1.500).
Oče je dragoceno zbirko zbral v tridesetih in štiridesetih letih, domnevajo, da je nekatere zaplenil ali pa izkoristil nizke cene, po katerih so jih bili Judje tedaj v času nacistične oblasti prisiljeni prodati. Danes 80-letni sin nekdanjega zbiratelja takšne sume zanika.
Velika imena 20. stoletja
Zbirka obsega dela največjih umetnikov prejšnjega stoletja, tudi več tistih, ki so jih nacisti označili za primerke 'degenerirane umetnosti', denimo Pabla Picasa, Otta Dixa, Henrija Matissa, pa tudi Marca Chagalla in Maxa Liebermanna. Skoraj 120 slik je na seznamu umetnin, ki so bile izgubljene ali ukradene med drugo svetovno vojno. V preiskavo, v kateri preverjajo dvomljivo provenienco, je zajetih 590 del.

Koliko časa bo zahtevala katalogizacija del, ni znano. Za tako obsežno zbirko bi po Kettererjevih besedah skupina štirih ljudi potrebovala manj kot pet tednov.