Ob tem so v novomeški knjižnici odprli razstavo ob 150-letnici novomeškega javnega knjižničarstva in pripravili pogovor z njegovimi svojci, odprli pa so tudi novo domoznansko čitalnico.

Komelj je svoje življenje posvetil knjigi, s postavitvijo temeljev za novomeško in dolenjsko knjižničarstvo pa je zaslužen tudi za novomeški povojni preporod. Pod njegovim vodstvom pa je novomeška knjižnica zaslovela po svoji odličnosti.

Že kot srednješolec in študent je deloval v čitalnici sokolskega društva v Novem mestu, med drugo svetovno vojno pa je bil imenovan za varuha knjižnic in arhivov na osvobojenem ozemlju, a so ga ob nemški ofenzivi ujeli in internirali. Po osvoboditvi se je vrnil v Novo mesto, nato pa so ga kmalu imenovali v komisijo za ugotavljanje vojne škode na kulturnih in zgodovinskih spomenikih Dolenjske. Takrat je rešil mnogo pomembnega gradiva, velike zasluge pa je imel za ustanovitev in razvoj osrednje dolenjske knjižnice.

Na ljubljanski univerzi je med letoma 1937 in 1940 opravil štiri semestre prava in filozofije, potem pa študij zaradi vojne prekinil. Po vojni se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, a je zaradi preobremenitve v poklicu in zunaj njega študij opustil.

Ko so po vojni leta 1946 ustanovili Knjižnico Mirana Jarca, je bil za njenega upravnika imenovan Komelj, ki je potem na čelu knjižnice ostal do leta 1978, ko se je upokojil. Komelj je kasneje večkrat povedal, da je bilo vse, kar je takrat imela, le dekret o njegovem imenovanju. Danes pa kot osrednja območna knjižnica predstavlja vez med Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in mrežo manjših območnih knjižnic. V njej izvajajo vse dejavnosti, povezane s knjižnicami, njihova posebnost pa je izredno bogat domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami Boga Komelja.

Zaradi izjemnih zaslug je prejel Trdinovo in Čopovo nagrado. Umrl je leta 1981 v rodnem Novem mestu.