Vaša ocena: 
Ocena 3,2 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Eden izmed snovalcev umetniškega programa letošnje proslave ob dnevu državnosti Tomaž Simetinger si predvsem želi, da proslava ne bo povzročala nadaljnje politizacije kulturnega prostora, saj to ne prinaša nič dobrega. V središču umetniškega dela bo slovenska folklorna dejavnost, ki po njegovem mnenju sodi v sam svetovni vrh.
Umetniški program državnih proslav že tradicionalno v javnosti sproža burne debate, letos so se te začele že prej, ko je koordinacijski odbor za državne proslave k sodelovanju pozval umetnike, ki bi se bili pripravljeni odpovedati honorarju. Osnovne smernice koncepta programa je pravzaprav začrtal že odbor – iskali so vsebine, ki predstavljajo regionalno pristnost ter kulturne navade in običaje -, k sodelovanju pa so povabili umetniškega vodjo AFS-ja France Marolt Tomaža Simetingerja in umetniškega vodjo AFS-ja Študent iz Maribora Vasja Samca, oba tudi strokovna spremljevalca za folklorno dejavnost pri JSKD-ju.
"Osnovni koncept smo dobili že iz vlade, k temu se je prijavilo zelo veliko umetnikov, med temi številni vrhunski ustvarjalci. Midva sva izbrala sodelujoče folklorne skupine, k sodelovanju smo povabili še Slovensko filharmonijo, medtem ko vseh kulturnikov, ki so se prijavili na poziv, nismo mogli vključiti v program, saj bi težko tako uresničili zastavljen koncept," je za MMC pojasnil Simetinger.
Ples in glasba kot odsev regionalne pestrosti
Kot je znano, bo 22. junija na proslavi, ki bo potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, na oder stopilo 250 ljudi. Orkester Slovenske filharmonije bo program začel z izvedbo Slovenskih ljudskih plesov Alojza Srebotnjaka, sedem folklornih skupin pa si bo zatem sledilo pri igranju in izvajanju plesov iz vse Slovenije; videli bomo plese iz Bele krajine (v izvedbi Folklorne skupine Dragatuš), dolenjske plese (v izvedbi Folklorne skupine Kres Novo mesto), primorske plese iz okolice Gorice (v izvedbi Folklorne skupine Emona), koroške plese Mežiške doline (v izvedbi Akademske folklorne skupine Franc Marolt), gorenjske plese (Folklorna skupina Tine Rožanc), štajerske plese (v izvedbi Akademske folklorne skupine Študent Maribor), plese iz Prekmurja (v izvedbi Folklorne skupine Marko Beltinci) in plese ljubljanskega predmestja (v izvedbi Akademske folklorne skupine Franc Marolt). Orkester Slovenske filharmonije bo sodeloval tudi pri nekaterih plesnih točkah, izvedel pa bo še dva stavka Istrske suite Alda Kumarja.
Simetinger pravi, da so v folklorni dejavnosti prepoznali najboljšo pot, kako prikazati to regionalno raznolikost Slovenije. "To bi lahko prikazali tudi z marsikatero drugo umetnostjo, res pa je, da sodi ples na oder in je kot tak za takšno priložnost atraktiven in najlažja pot do prikaza regionalne raznolikosti v Sloveniji," pravi.
Priložnost, da se folklora pokaže v pravi luči
Sam vidi največjo težavo folklorne dejavnosti na Slovenskem v tem, da imamo zelo populistično podobo nekega narodnjakarstva ali domačijstva, k čemur prispevajo cenene popularne oddaje. Te mešajo narodno-zabavno, popglasbo in turbofolk, folklorne skupine pa uporabljajo kot živo sceno. S tem se kot etnolog in kulturni antropolog ne more strinjati, zato pa je toliko bolj vesel, da se bo lahko folklorna dejavnost predstavila na drugačen način, ne kot neka cenena produkcija. "Sodelujem z drugimi institucijami po svetu in lahko rečem, da imamo strokovne kriterije, kaj folklorna dejavnost je in kaj ni, zelo dobro razdelane in sodimo v sam vrh. Prav je, da se tu pa tam tudi ta dejavnost pokaže na takšnem elitnem mestu, kot je ta proslava."
Kako razume poziv za neplačano delo ustvarjalcem, ki je v preteklih dneh razburil številne kulturnike? "Težko komentiram, saj ne razumem, zakaj so se odločili za takšen poziv. Mislim, da bi se dalo vse izpeljati tudi brez tega. Vendar nismo v poziciji, da bomo govorili, kakšne honorarje bi radi imeli. Povabili so nas zelo lepo, z veseljem smo se odzvali," pravi Simetinger, ki še dodaja, da folklorne skupine po Sloveniji delno financira tudi država, in kot se vselej z veseljem odzovejo na podobna povabila občin, so v sodelovanje privolili tudi na povabilo države.
"Nikogaršnji nismo in to ni bistvo te proslave"
"Vedeli smo, da bo zaradi poziva kakšni zapleti, pa smo si rekli, da vseeno izpeljemo vse z dobro voljo. Upam, da ne bo nadaljnjega politizacije kulturnega prostora, ker to ne prineslo nič dobrega," še dodaja. Že nekaj let spremlja državne proslave, ene so mu bile bolj, druge manj všeč, naklonjen pa je temu, da so koncepti zelo lahko tudi zelo različni. "Bolj me moti odnos do teh proslav, saj pogosto, namesto da bi združevale, ločujejo. Tudi za letos me skrbi, da ljudje ne bodo z veseljem pogledali in rekli: 'nekdo je nekaj naredil', ampak bo okoli vsega polemika, ali smo levi ali desni. Nikogaršnji nismo in to tudi ni bistvo te proslave. Zelo sem vesel tako predstav s sodobnim umetniškim konceptom kot tudi drugih poskusov. Eni so bolj posrečeni, drugi manj. Letošnja bo malo izstopala od klasičnih konceptov, ki smo jih videli v preteklosti, kar se mi zdi tudi dobro. Bom zelo vesel, če bomo v prihodnjih letih gledali drugačne pristope. Pozneje se tako ali tako pokaže, kaj je bilo dobro in kaj ne, kaj ima relevantno sporočilo in kaj ne," še razmišlja Simetinger.
Dogajanje se bo v petek, 22. junija, začelo ob 20.00 s prenosom slavnostne seje Državnega zbora Republike Slovenije, v neposrednem prenosu pa jo bo mogoče spremljati na 1. programu Radia Slovenija in na 1. programu Televizije Slovenija. Proslava se bo začela ob 21.15 z izstrelitvijo častnih salv z Ljubljanskega gradu in izvedbo vojaških časti. Po govoru letošnjega slavnostnega govorca predsednika Republike Slovenije Danila Türka bo sledil omenjeni umetniški program.
"Program smo sestavili po navodilih odbora, ki je v proslavo želel vključiti vsebine, ki predstavljajo regionalno pristnost in kulturne navade ter običaje," pravi eden od obeh avtorjev koncepta proslave Vasja Samec (skupaj z njim ga je pripravil Tomaž Simetinger). Poleg Orkestra Slovenske filharmonije so prejeli ponudbe za brezplačno sodelovanje tudi iz nekaterih drugih slovenskih kulturnih javnih zavodov, med drugim tudi SNG Opera in balet Ljubljana, ponudili so se tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter mnogi drugi posamezniki in institucije, je dejal Samec. V proslavo pa po njegovih besedah niso vključeni, ker s ponujenimi točkami ne sodijo v njen koncept.
A ti poznaš tole: Ko človeku zmanjka argumentov, se zateče k floskulam.
Zato pa bo Cankar večno popularen.
Dnevnik: sobota, 16.06.2012
Koordinacijski odbor za državne proslave je skušal letos umetniške ustvarjalce k sooblikovanju državnih proslav privabiti z obljubo "posebne časti in izziva" ter promocije, ki jih po njegovem mnenju ponuja sodelovanje na tovrstnem dogodku, zaradi česar so si želeli predvsem umetnikov, ki bi to počeli brezplačno. Vendar pa se iz poziva k brezplačnemu sodelovanju na proslavi ob dnevu državnosti očitno ni izcimil želeni rezultat, saj bodo glavnino programa sestavljale folklorne skupine, ki se pozivu niti niso neposredno odzvale, temveč so bile, kot smo izvedeli v pogovorih z njihovimi predstavniki, k sodelovanju na proslavi povabljene posebej.
@ MeadDrummer
Se spustim v debato s teboj po proslavi...bo lazje razumeti!
Ja, to je rekel Drni Janšatu. Drni je kritiziral Janševo slonsko kadriranje sebi lojalnih kadrov vsepovsod, potem pa je Janša nekaj cvilil nazaj.
In kakšno zvezo ima to s folkloro in s plačilom za opravljeno delo?
Bodimo realni , umetnik se pripelje na prizorišče, svoje oddela in čao Miki.
Zelo se motiš. Umetnik mora najprej hoditi dolga leta na šole in še doma vaditi več ur na dan, predstave so skoraj izključno zvečer, ko pa nekaj naštudira, pa tudi ne pride stvari samo "oddelati", ampak si mora urediti še kostum itd. Če je glasbenik, si mora kupiti in vzdrževati tudi svoje glasbilo, recimo.
V nasprotju s tem pa nekdo, ki ureja ozvočenje, RES samo pride in oddela svoje. In veš kaj, tudi za ozvočevalca je delo na proslavi častno, in bi po tvoje lahko delal zastonj.
To, da se za SDS kultura začne in konča pri folklori ... Nič novega. (Šalo na stran, tudi folklora je seveda kvalitetna kultura, kadar se je lotijo tako kot treba, kar pri omenjenih skupinah ni vprašanje. In se strinjam, da bo v redu videti tudi kaj takega, ne samo turbo različice.)
To, da si nekateri Slovenci predstavljajo, da so umetniki bajno plačani s strani države in da država ničesar od tega ne dobi nazaj ... Tudi to nič novega.
@espero: Ko pa se država hvali in promovira s kulturo in umetnostjo, pa je vse v redu, ane? Kaj ima Prešeren od tega, da si je država vzela njegovo kitico Zdravljice za himno? A poznaš zgodbo prevajalca, ki se je naučil slovenščine samo zato, da bi bral Kosovela v originalu? A bo zdaj, ko ima Maribor zaradi EPK-ja 60 % ali koliko že višji obisk turistov, kaj več DDV-ja šlo umetnikom in kulturnikom, ki so ga ustvarili? In veš, kaj bi bila največja čast in lastna promocija za državljane - da bi vsi Slovenci enkrat ali dvakrat letno delali zastonj. A rabiš še kakšno analogijo, da boš ugotovil, kakšne nesmisle trosiš?
Saj ti ni treba odgovarjati, samo minus klikni.
Celo kot programska odločitev se mi zdi stvar pravzaprav zanimiva - tega do sedaj še ni bilo na državnih proslavah.
Ampak v resnici žal ni šlo za programsko odločitev, ampak samo za to, da vlada ni hotela dati honorarja umetniškim delavcem - in zato so pač prešaltali na folklorne skupine, ki ITAK delajo ljubiteljsko in brez honorarjev. Ozvočenje in osvetljavo bodo seveda pošteno plačali, mimogrede - varčevati so hoteli resnično samo na plečih umetnikov.
Lep pozdrav!
Kar je slovenskega in kar je pri Slovencih prisotno stoletja, je treba dajati v nič. Slovenska ljudska pesem je grozna, plesi so smešni, itak imamo zanič kulturo.... bla, bla, bla
S takimi mi prav dvignete pritisk. Verjemi, slovensko kulturno delovanje ni omejeno zgolj na ohranjanje (ali kot ti praviš-šlepanje) slovenske kulturne tradicije. Če bi mediji pokazali malo več zanimanja za dejansko KULTURO in nas ne bi posiljevali z ameriško (ne)kulturo, ki je tako zelo "kul", bi videli, da smo Slovenci pri ustvarjanju novega "etno materiala" (mater, kakšne izraze vn vlečem :D ). Vzemi za primer samo Kataleno. Iz naftalina so potegnili mnoge ljudske pesmi in jim nadeli jazz/blues, zadnje čase tudi bl rock preobleko--ZAKON! Je pa res, da niso za vsaka ušesa, je le treba imet nekaj kulturnega kapitala, da jih razumeš.
Da pa se spotaknem še na tvoje "arhajične narodne noše". Ne vem zakaj povprečnega Slovenca to ne bi intereseralo... če ne bomo ohranjali slovenskega kulturnega izročila, lahko kar pozabimo, da bomo v prihodnje ustvarili kaj, kar bo v sebi nosilo slovenski duh.
Da pa pokomentiram še proslavo-Super se mi zdi, da bo poudarek dejansko na kulturi in (vsak tako upam), ne bomo deležni pretiranih ideološko obarvanih govorov, kakor vsa prejšnja leta.
Lep pozdrav!
Poskakovanje v nekih arhaičnih nošah izpred nekaj stoletij povprečnega Slovenca gane ravno toliko kot Bergerjeve novodobne odrske umetnarije.
Kaj ko bi ljudem ponudili nek KVALITETEN kulturno-umetniški, ki je sodoben, AKTUALEN in ki ga lahko vsak povprečno inteligenten človek razume? Je to res težko?
Zdaj pa na teh proslavah kulturno-umetniški program niha od abstraktne sodobnosti, preko arhaične tradicionalnosti do novodobnega ničvrednega kiča. Vse pa je daleč od ljudi ...
Glavno, da režiser in organizatorji razumejo, kaj so hoteli povedati s programom - čeprav tisti, ki jim je bilo to namenjeno, ne razumejo nič oz se dolgočasijo zraven.
Stanovnik pa ne bo nič povedal?