Amfiteater, ki se ga je pozneje prijelo ime Kolosej, je začel graditi rimski cesar Vespazijan med letoma 70 in 72, leta 80 pa ga je dokončal Tit, prav tako pripadnik flavijske dinastije, zaradi česar je poznan tudi kot Flavijski amfiteater. Foto: EPA
Amfiteater, ki se ga je pozneje prijelo ime Kolosej, je začel graditi rimski cesar Vespazijan med letoma 70 in 72, leta 80 pa ga je dokončal Tit, prav tako pripadnik flavijske dinastije, zaradi česar je poznan tudi kot Flavijski amfiteater. Foto: EPA
Kolosej, Rim
Kolosej je ena najbolj obiskanih znamenitosti 'večnega mesta', letno ga obišče približno šest milijonov ljudi. Foto: EPA
Kolosej
Kolosej je največja sklenjena zgradba rimske antike, in sicer meri v višino 57 metrov, pokriva pa skoraj 20.000 metrov površine. Foto: EPA

Turistki iz Kalifornije, stari 21 in 25 let, sta se konec preteklega tedna neopazno izmuznili iz vodene skupine in s kovancem v ostanke antičnega zidu vrezali približno 8 centimetrov visoki črki N in J, da pa njuno "delo" ne bi ostalo neopaženo, sta v duhu časa dejanje ovekovečili s selfijem. Takrat ju je po poročanju Guardiana ustavila policija in ju aretirala zaradi povzročene škode na stavbi zgodovinske in umetniške vrednosti. Turistki sta se za svoje dejanje po aretaciji opravičili: "Obžalujeva, kar sva storili. Nisva se zavedali, da je stvar tako resna. Zdaj si bova zapomnili za vse življenje."
Ker gre za ruševino, se Kolosej ne ceni dovolj
Da je vsakršno uničevanje zidov strogo prepovedano, turiste opozarjajo napisi tako v italijanskem kot angleškem jeziku. Vendar se obiskovalci za takšne prepovedi pogosto ne zmenijo, saj prizorišča, kakršni sta Kolosej ali pa Forum Romanum, dojemajo drugače kot druge historične znamenitosti, so prepričani upravitelji arheološke dediščine Rima.
"Razlog je v različni percepciji. Muzeje dojemajo kot cerkve, svete prostore, kjer je vsaka stvar izredno dragocena. Drugače pa je pri Koloseju, ki je ruševina in že tako oplenjen spomenik," je dejal predstavnik upravitelja, ki skrbi za rimsko arheološko dediščino.
V svojih zlatih časih je Kolosej sprejel tudi do 73.000 ljudi, ki so spremljali gladiatorske igre. V srednjem veku je marsikateri antični amfiteater postal pravi kamnolom, iz katerega so odnesli gradbeni material za gradnjo novih stavb, nič drugače ni bilo s Kolosejem. V njem so si uredili bivališča, delavnice, ga uporabljali kot bogoslužne prostore in celo trdnjavo, del materiala pa uporabili za nove gradnje. Kljub temu je Kolosej vsa ta stoletja uspešno kljuboval pozabi in tudi prehudemu barbarskemu plenjenju, v 19. stoletju pa doživel pomembno restavracijo.
Turistkama grozi visoka kazen
Pri šestih milijonih ljudi, ki vsako leto obiščejo Kolosej in Rimski forum, varnostne službe nimajo lahkega dela. Po nedavnih grožnjah Islamske države so nadzor še poostrili, vendar pozorni ostajajo predvsem na turiste, ki ne kažejo dovolj spoštovanja do spomenikov. Pred nekaj meseci je nekaj podobnega storil 42-letni ruski turist, ki je v zid Koloseja vpisal 25-centimetrsko črko k. Sodišče ga je obsodilo na štiri mesece pogojne zaporne kazni in mu naložilo 20.000 evrov, ki pa jih zaradi pomanjkanja sredstev ni plačal.