Drugo
Prešernova nagrajenca Janez Mejač in Boris A. Novak
Prešernovim nagrajencem bodo nagrade podelili na slovesnosti, ki bo potekala 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Foto: Arhiv RTV SLO/BoBo
Janez Mejač
Plesalec, dolgoletni vodja ljubljanskega baleta, pedagog in koreograf Janez Mejač je s svojim neizmerljivimi plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami izjemno zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja, za kar bo prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V karieri je ustvaril 84 solističnih vlog z domačimi in tujimi koreografi. Foto: Arhiv RTV SLO
Valentina Turcu
Koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu je nagrajena za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih, še posebej za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Jevgenij Onjegin. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta
Matej Puc
Igralec Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Matej Puc bo nagrado sklada prejel za vloge v zadnjih dveh letih. Kot so zapisali v utemeljitvi, ga je širok spekter režijskih estetik izoblikoval v igralca, čigar princip delovanja se izogiba shematičnosti v oblikovanju in razumevanju posamezne vloge, zato je njegova navzočnost na odru vedno nepredvidljiva, občinstvu še neraziskana. Foto: Peter Uhan/MGL
Simona Semenič
Med nagrajenci s področja gledališča je dramatičarka in performerka Simona Semenič, prejemnica treh Grumovih nagrad, ki je lani izdala dve knjigi z naslovoma tri drame in me slišiš?. Foto: Radio Slovenija
Maja Smrekar
Maja Smrekar je nagrajena za delo K-9_topologija, za katerega je lani prejela tudi zlato niko na festivalu Ars Electronica. Foto: Matjaž Tavčar
Marko Brdar v zadnjih letih redno osvaja nagrade za svoje delo. Foto: ZPS
UO Prešernovega sklada
Upravnemu odboru Prešernovega sklada se zdi neutemeljeno upoštevanje spolne uravnoteženosti pri izboru nagrajencev, ker bi izpolnjevanje tega merila lahko vplivalo na strokovno delo komisij. Foto: BoBo
Tone Peršak
Minister za kulturo Tone Peršak je v predstavitvi Prešernovih nagrajencev izrazil zadovoljstvo, da pri izboru zadeve tečejo brez hudih pretresov in zapletov, ob tem pa spomnil, da so k temu na ministrstvu nekaj malega prispevali s sprejetjem novega zakona o Prešernovi nagradi. Foto: BoBo
VIDEO
Znana sta Prešernova nagrajeca

Dodaj v

Velika Prešernova nagrajenca sta književnik Boris A. Novak in baletnik Janez Mejač

Avtorja letošnje državne proslave sta Rosana Hribar in Gregor Luštek
16. januar 2018 ob 11:50,
zadnji poseg: 16. januar 2018 ob 12:03
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Boris A. Novak in plesalec, dolgoletni vodja ljubljanskega baleta, pedagog in koreograf Janez Mejač. Nagrade Prešernovega sklada gredo v roke snemalca Marka Brdarja, igralca Mateja Puca, dramatičarke Simone Semenič, koreografinje Valentine Turcu, fotografa Borisa Gaberščika in umetnice Maje Smrekar.

Podobno kot lani so tudi letos imena dobitnikov osrednjih državnih priznanj za dosežke na področju kulture razgrnili slab mesec pred podelitvijo, ki se tradicionalno odvije na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Nagrajence so v veliki dvorani SNG Opere in baleta Ljubljana razglasili predsednik Vinko Möderndorfer in člani upravnega odbora Prešernovega sklada, zbrane pa je ob tej priložnosti pozdravil tudi minister za kulturo Tone Peršak.

Individualen glas, ki je slovensko poezijo pomagal usmeriti na pravo pot
Boris A. Novak je nagrajen za prepoznaven ustvarjalni opus. Pesnik, dramatik in prevajalec, ki je prav tako publicist, angažiran javni intelektualec, literarni znanstvenik in univerzitetni predavatelj, "slovensko literarno in, širše, kulturno krajino pomembno oblikuje že 40 let", beremo v utemeljitvi. "Čeprav je na oder slovenske poezije stopil še v času, ko se je pesmi pri nas pisalo in bralo predvsem v skladu z idejno-estetskimi postulati radikalnega, poznega modernizma, je prav z Novakom slovenska poezija našla sladostrasten, tenkočuten in zastrašujoče okreten, imaginativno nebrzdan, pa po potrebi oblikovno tudi discipliniran, prepoznavno individualen glas, ki jo je v pomembni meri pomagal usmeriti na novo pot," je v utemeljitvi še zapisal Goran Dekleva. Spomnil je na Novakov hvaljeni ep Vrata nepovrata, v katerem je pesnik porabil vse svoje veščine in zaposlil ves register pesniških postopkov.

Izrazne globine, ki so zaznamovale slovensko baletno umetnost 20. stoletja
Baletni solist, koreograf, režiser in dolgoletni vodja ljubljanskega baleta Janez Mejač je s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja". Nastopil je v 84 solističnih vlogah, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi. Imel je pravšnjo moč, talent in tudi dovolj strasti, da je lahko vzdržal v zahtevni baletni umetnosti, vse dokler je obvladal svoje telo, je v utemeljitvi nagrade zapisala Daliborka Podboj. "Mejač se je baletu z dušo in srcem brezpogojno razdajal, tudi z vso energijo, ki jo je glede na svoj obsežni opus imel v izobilju, ko ga nikakor ni mogla ustaviti zasedenost v gledališču, da ne bi baletne umetnosti širil po odrih in krajih zunaj Ljubljane."

Dobitniki nagrad Prešernovega sklada
Akademski snemalec Marko Brdar je nagrajen za filmski opus zadnjih dveh leti. Med drugim je sodeloval pri filmih Ivana Janeza Burgerja in Družinica Jana Cvitkoviča in bil na lanskem Festivalu slovenskega filma za fotografijo nagrajen z vesno. "Ob njegovih posnetkih se čudimo, da je po vsem, kar smo že videli - sploh v dobi popolne devalvacije 'ujete' podobe -, še vedno mogoče, da nas gibljive slike vodijo tako nežno ali pa tako srdito," piše v utemeljitvi. Gledališki igralec Matej Puc za vloge, ustvarjene v zadnjih dveh letih v Mestnem gledališču ljubljanskem. "Širok spekter režijskih estetik ga je izoblikoval v igralca, čigar princip delovanja se izogiba shematičnosti v oblikovanju in razumevanju posamezne vloge, zato je njegova navzočnost na odru vedno nepredvidljiva, občinstvu še neraziskana."

Dramatičarka in performerka Simona Semenič je nagrajena za ustvarjalni opus zadnjih dveh let. Prejemnica treh Grumovih nagrad je samo lani izdala dve knjigi z naslovoma tri drame in me slišiš?. "Simona Semenič je vsestranska gledališka ustvarjalka. Ni le dramatičarka, temveč je dramaturginja, performerka, režiserka in gonilna sila pri vzpostavljanju produkcijskih pogojev za kontinuiran razvoj slovenske dramske pisave. Simona Semenič je ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti," so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu pa za vrhunske dosežke, še posebej pa za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Jevgenij Onjegin. Umetnico lahko zaradi njenih vizionarskih idej, edinstvenega visokoestetskega koreografskega rokopisa, nezmotljivega dramaturškega ritma in perfekcionizma "občudujemo kot zrelo ustvarjalko v zahtevnem žanru dramskega baleta, in to v najžlahtnejšem pomenu te besede".

Za seriji Solve et Coagula in Von Dieser Welt bo "malo Prešernovo nagrado" prejel fotograf Boris Gaberščik. "Zapisan tihožitju, kot nekakšni minimalistični izpovedi reistične filozofije, je z vsako serijo fotografij bliže perfekciji svojega izraza," beremo v utemeljitvi nagrade. Zavezan je črno-beli tehniki analogne fotografije in formatu velike kamere. Šesterico nagrajencev zaokroža intermedijska umetnica Maja Smrekar za delo K-9_topologija, za katerega je lani prejela tudi zlato niko na festivalu Ars Electronica. Projekt je, kot piše v utemeljitvi, monumentalno delo, nastalo v skoraj štiriletnem procesu umetniškega raziskovanja: "S tem delom so se premaknile nekatere meje, zadrgetale so nekatere družbene norme in premaknila se je umetnost sama."

Prešernove nagrade prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Z nagradami Prešernovega sklada pa nagrajujejo pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Zadnjih nekaj let so prejemnike Prešernovih nagrad razglasili na sami podelitvi, ki jo pripravijo večer pred dnevom, ko se spominjamo smrti pesnika Franceta Prešerna. Od lani nagrajence naznanjajo v januarju, od prihodnjega leta pa bodo njihova imena predvidoma znana 3. decembra, na Prešernov rojstni dan.

Peršak: Podelitev Prešernovih nagrad koga razveseli, koga pa tudi ujezi
Minister Peršak je izrazil zadovoljstvo, da pri izboru zadeve tečejo brez hudih pretresov in zapletov. Spomnil je, da so k temu na ministrstvu nekaj malega prispevali s sprejetjem novega zakona o Prešernovi nagradi. Dodal je, da je podelitev Prešernovih nagrad, ki koga razveseli, koga pa tudi ujezi, ne nazadnje neka gesta države v razmerju do kulture: "Gre za slovesen, praznični dogodek."

"Razglasitev nagrajencev 3. decembra se nam zdi prezgodaj"
Möderndorfer je med drugim dejal, da je današnji dan velik dogodek tudi za UO. Na kratko je spregovoril o odboru, ki v novi sestavi deluje dobro leto in Prešernove nagrade podeljuje drugič. Spomnil je, da so se v preteklem letu ukvarjali predvsem z že omenjenim zakonom, s katerim so deloma zadovoljni, deloma pa ne. Kot dobro je navedel, da bo UO sprejemal odločitve o Prešernovih nagrajencih zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij ter da bodo nagrade Prešernovega sklada podeljene za dosežke minulih treh let. Med slabostmi pa v odboru prepoznavajo, da naj bi bila razglasitev Prešernovih nagrajencev odslej 3. decembra, kar se jim zdi prezgodaj, glede na delo komisij. UO se zdi neutemeljeno upoštevanje spolne uravnoteženosti pri izboru nagrajencev, ker bo izpolnjevanje tega merila lahko vplivalo na strokovno delo komisij. Spomnil je tudi, da ima sklad novo likovno podobo, ki jo podpisuje Vesna Vidmar.

Letošnjo državno proslavo bosta podpisala Rosana Hribar in Gregor Luštek. Napovedala sta, da bo proslava preplet plesa in glasbe, nastopajoči na odru pa bodo na svojevrsten in sodoben način interpretirali Prešerna in njegovo poezijo. Luštek pravi, da jima je v čast, da lahko svoje kolege počastita kot režiserjev Prešernove proslave.

Lani sta Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejela prevajalec Aleš Berger ter slikarka in grafičarka Metka Krašovec. Nagrade Prešernovega sklada so dobili skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič in arhitekti iz Arhitekture Krušec.


Boris A. Novak: Vrata nepovrata

Intervju: Boris A. Novak

Ob 80-letnici Janeza Mejača: Večni princ, portret Janeza Mejača


M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Pistorius
# 16.01.2018 ob 14:10
Če bi nagrado podeljevalo kar vrlo slovensko ljudstvo, bi jo poleg Avsenika gotovo dobila tudi kakšna Tina Maze ...
ajvard
# 16.01.2018 ob 14:39
beno1

virtuoz na harmoniki je pri nas danes kak Hatlak.
Slavko je bil izvrsten ljudski glasbenik. veličasten v svojem opusu.
nikakor pa ne virtuoz. prav je, da ni dobil prešernove. in prav je, da je dobil mnoga druga pomembna odlikovanja.
pok vejice
# 16.01.2018 ob 19:00
Kolikor spremljam, praktično vsako leto nekdo med komentatorji omeni Avsenika in usmeri debato. Nadležno.
Aeda
# 16.01.2018 ob 15:47
Prosim nehajte se smesiti s predlaganjem Presernove nagrade za Slavka in Vilka Avsenika oziroma Ovsenika. Obstaja razlika med umetnisko glasbo in glasbo, ki nosi naziv NARODNOZABAVNA. ce te razlike ne poznate, nic strasnega, vendar zacenja biti zelo neprijetno in nerazumljivo, da se v vseh letih NE POUCITE o bistvenih razlikah med UMETNOSTJO in ZABAVO...
davitelj
# 16.01.2018 ob 17:03
Prešernove nagrade se ne more podeliti po smrti. Preberite Zakon o Prešernovi nagradi.
Mikita
# 16.01.2018 ob 14:18
Če bi Slavko Avsenik dobil to nagrado, bi bilo, kot da bi Noctiferia dobila nagrado na Ptuju, ali Vurberku.
marpiko
# 16.01.2018 ob 16:42
Glasbena izobrazba Vilko
Študij klarineta je leta 1961 končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je soavtor in aranžer okrog 800 skladb oziroma celotnega repertoarja slavnega ansambla.
AMFIBIJA
# 16.01.2018 ob 16:10
Poeta Malus

POD PREŠERNOVO GLAVO

Se prijel Prešeren je za glavo,
razumeti niti ni poskušal,
veliki se pesnik je pridušal:
»Z mojo venčajo se takšni slavo.«

»Takšne so po dvesto letih norme,«
Kette z Murnom ga zaman tolaži,
a Prešeren ne naseda laži,
da tako so spremenjene forme.

Najprej da za vtis gre umetelni,
se Župančič zvija v svojem slogu,
da vse skupaj je vrtenje v krogu
in nagrada čin je dobrodelni.

Pesnika ne sme se poslušati,
pravijo Prešernu modernisti,
ker da krizitizirajo ga tisti,
ki na glas so slišali ga brati.

Nagrajenec v formi je rutinski
dialekt svoj rodni ubesédil,
je iz njega končno nam narédil
naš sodobni novorek fužinski.
frozen pingvin 2
# 16.01.2018 ob 14:45
@beno1

dobrih izvajalcev se ne meri po tem, koliko ljudi jih posluša... prav tako pa lahko o nečem sodi le nekdo, ki je o tej stvari izobražen, razgledan, itd. nek povprečen slovencelj, ki tudi definicije akorda ne ve težko komentira kaj je resna glasba. in takemu verjamem da je avsenik nekaj najboljšega kar je slišal v življenju.
velenjcan
# 17.01.2018 ob 10:51
Me veseli, da so se Borisu A. Novaku odkrili tudi žiranti Prešernovega sklada.
Velik pesni, in velik človek.
komponist SV
# 16.01.2018 ob 17:03
beno1, če mene razglašate za škripača in tako glasbo za "škripanje",potem vam preprosto ni pomoči.

https://www.youtube.com/watch?v=DcdD0JbI
pZc
https://www.youtube.com/watch?v=qxhTq4FC
gUc
komponist SV
# 16.01.2018 ob 15:43
beno1
če želiš ti tudi to akorde razložim, da boš vedel da Avsenikova glasba tega ravno nima veliko. ;)
komponist SV
# 16.01.2018 ob 15:40
beno1
Se pravi si vsak desetletnik, ki na gasilskih feštah "šarmira" z Avsenikovimi skladbami na svoji frajtonarci zasluži vsaj nagrado Prešernovega sklada za svojo virtuoznost. Že dolgo me ni kdo tako nasmejal kot ravno prejšni post bena1.
Če bi si kdo zaslužil vsaj manjšo državno nagrado si jo je Vilko Ovsenik, saj je kot izobražen glasbenik znal obleči bratovo glasbo v dobro instrumentacijo - tega Slavko sploh ni znal. Sicer pa: merilo prodajanih plošč ponavadi ni stvar kvalitete ampak dobro planiranega marketinga. To bi pa beno1 lahko vedel.
Mikita
# 16.01.2018 ob 15:26
@beno1
o žanrih in kontekstih ... Mogoče pa bo to pomagalo - če bi Avsenik dobil Prešernovo nagrado, bi bilo to tako kot če bi Plečnika nagradili z Viktorjem za popularnost. Plečnik je res znan, večje spoštovanje pa bi izkazovala nagrada za vrhunsko arhitekturo.
heristalski166
# 16.01.2018 ob 13:20
boris a novak je že dobil nagrado prešernovega sklada, je pa pri teh nagradah v sloveniji tko da morš bit samo dolgo časa na sceni pa slej ko prej dobiš, bo pa zanimivo kako sceno bodo umetniki naredili ob prireditvi, k pretijo glede programskega razpisa na MK
komponist SV
# 16.01.2018 ob 16:19
beno1, kar kokodajsajte še naprej, saj drugega ne znate. Lep dan še naprej. Pa malo glasbene izobrazbe si pridobite, bi vam še kako koristila. ;)
Aeda
# 16.01.2018 ob 15:57
Zelo povedno je, da MMC RTVSLO ni objavilo fotografije Valentine TURCU, ampak eno iz predstave. Najbrz bi morala biti doma / ali pa vsaj delati / v Ljubljani...
Kolupaila
# 16.01.2018 ob 15:07
Kulturnik ima neko ceno, ko ga glede, bere, prevaja, posnema, občuduje njegova dela, ceni in nagrajuje širša javnost ali širni svet. Eden izmed letošnjih nagrajencev je mogočni politični opciji v Sloveniji zelo všečen človek. Kar nekaj je pisateljev in prevajalcev, ki imajo bistveno bolj bogati opus svojega dela, pa te nagrade nikoli niso prejeli prva z izjemnim opusom, ki mi pade na pamet je Mimi Malenšek.
schmied
# 16.01.2018 ob 13:12
@frozenpingvin
Avseniki so trikrat (na dve leti) nastopili v polni Berlinski filharmoniji, čestital jim je tudi Herbert von Karajan.

Ko bo v tej ustanovi pred tolikšnim občinstvom trikrat zapored nastopila kakšna druga slovenska zasedba, me prosim obvestite. Do takrat: Slavko Avsenik bi moral skupaj s svojim bratom Vilkom prejeti Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
miha_lj
# 16.01.2018 ob 11:57
sem upal, da nekoč dočaka g. Slavko Avsenik
pohorjezeleno
# 10.02.2018 ob 09:38
V glavnem, da je dobila nagrado pasja mati. Ne vem kdo je bolj nor, ona, ali komisija, ki je podelila nagrado za takšno delo pod pretvezo, da premika meje družbenih norm. Samo čakamo še, da bodo pedofili dobili svojo pravico. Svet drvi v propad.
magnapurga
# 17.01.2018 ob 15:08
Težko verjet, kakšna politična agitacija proti B. A. Novaku. V zgodnjih osemdesetih je bil med pobudniki za Novo revijo, kasneje njen urednik, v najtežjih trenutkih je prevzel glavno uredništvo. Torej je bil PROTI tedaj vladajoči (recimo, da levi) politiki. Kasneje se je uprl militarizaciji samostojne Slovenije, torej spet PROTI tedanji politiki (recimo, da desni) in nazadnje proti rezilom na mejah, torej spet PROTI trenutni (pravijo, da sredinski) oblasti. (Včasih je intelektualca kvalificiralo prav to, da je bil PROTI splošno sprejetim rečem.) Kakšne zahteve cenzure, iz katerih partijskih čitank je to prepisano? Je v njih tudi določeno, kaj je edina sprejemljiva resnica, ki jo je treba oznanjati po MMC?

Razen tega gre za nagrado za umetniško delo, ne pa za kimanje Velikemu Vodji (vstavite poljubno ime) in jo je treba ovrednotiti s tega gledišča.
semaino
# 17.01.2018 ob 13:28
Kaksen pesnik je to, ki zahteva cenzuru in je tako politicno profiliran, namesto, da bi ga zanimala resnica.
komponist SV
# 17.01.2018 ob 11:54
mend55, slabo ste prebrali moj komentar o 10-letnikih, sicer bi vedeli, da sem vse skupaj karikiral, saj je na žalost beno1 mislil povsem resno.
Prešernove nagrade niso stvar marketinga, še nikoli niso bile. Kar se glasbenikov, ki so prejeli nagrado tiče - dobili so npr. kak koncert ali naročilo za novo skladbo več, sicer pa se jim življenje ni spremenilo. Marsikdo sploh ne ve, da so pred nekaj leti dobili nagrado Prešernovega sklada ali Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Toliko o pomenu te nagrade. Mislim, da je na koncu edini plus instant finančna injekcija, da si lahko umetnik kaj privošči.
komponist SV
# 16.01.2018 ob 14:34
beno1
Toliko harmonike, kolikor jo je igral Avsenik danes igra vsak, ki se dve-tri leta uči igrat na harmoniko. Žalit me pa ne, škripačev ne prenašam, poslušam pa izvrstne virtuoze. Hvala.
komponist SV
# 16.01.2018 ob 13:57
beno1
Slavko Avsenik virtuoz? A se šališ?
johndeer
# 16.01.2018 ob 12:22
Čestitke
mend055
# 17.01.2018 ob 08:19
@frozenpingvin
Avseniki so trikrat (na dve leti) nastopili v polni Berlinski filharmoniji, čestital jim je tudi Herbert von Karajan.

Že že, a Berlinska filharmonija ni kulturna ustanova, to je namreč proizvodni institut, ki skrbi za harmonijo na svetu... Zato ta podatek nima relevantnosti v slovenskem (kulturnem) prostoru.
Če bi g. Herbert von Karajan vedel, da v Sloveniji Avsenikova glasba ni ''stvar kulture in umetnosti'', bi se verjetno nemudoma preimenoval v Herberta von Herbicida...
Balaž
# 16.01.2018 ob 15:59
Moj komentar je bil očitno na mestu, saj je bil izbrisan.

Pustili pa so komentarje, ki namenjajo Prešernovo nagrado Avseniku. No saj, glede všečnosti in povprečnosti sta si z Novakom tam tam. ;)
Bivši uporabnik
# 16.01.2018 ob 13:39
Baletnik ?! Kaj pa virtuoz Slavko Avsenik ? Seveda za malomeščanstvo tu ni dileme. Sramota. Tiste, ki so si prisvojili oblast, da podeljujejo Prešernove nagrade bi jaz vse razgnal
mend055
# 17.01.2018 ob 08:26
Nekdo pravi: ...Če bi si kdo zaslužil vsaj manjšo državno nagrado si jo je Vilko Ovsenik, saj je kot izobražen glasbenik znal obleči bratovo glasbo v dobro instrumentacijo - tega Slavko sploh ni znal. Sicer pa: merilo prodajanih plošč ponavadi ni stvar kvalitete ampak dobro planiranega marketinga. To bi pa beno1 lahko vedel.

Mi pravimo (a nikogar ne zagovarjamo): ''RES JE'', tudi Beatlesi in Rolling Stonesi niso prodajali take gore svojih plošč zaradi kvalitete, temveč zaradi dobro planiranega marketinga.
Kaj pa, če tudi ''izbrani (vsaj nekateri) letošnji in prejšnji Prešernovi nagrajenci niso nagrajeni zaradi kvalitete, temveč zaradi DOBRO PLANIRANEGA MARKETINGA?
mend055
# 17.01.2018 ob 08:22
Ja ljube duše, ne primerjati desetletnikov z Avseniki...
S takim zapisom tudi veliko povemo o sebi več, kot o drugih...
TeksViler
# 16.01.2018 ob 12:53
Čestitke, Simona! Zasluženo!
Bivši uporabnik
# 16.01.2018 ob 16:13
Komponist
V tvoji resnosti in zadrtosti je prav dobrodošlo, da te kdo ali kaj nasmeji. Tudi Avsenikova glasba, pa Košir bi te, jo pa žal zavračaš. Tudi dobra volja nekaj velja, je pol zdravja. Škripanje ti tega ne prinese.Si pač snob. Tito je za dobro voljo za silvestrovanje 9 krat povabil Avsenike, da so mu igrali
Bivši uporabnik
# 16.01.2018 ob 15:05
Komponist
Veš kaj, to kar si napisal je žalitev za Slavka Avsenika, njegovo družino in ves glasbeni svet v sferi narodnozabavne glasbe Slovenije, Evrope in širše. Kdo od naših rojakov pa je še prodal 35 milijonov plošč ? In kdo od nekih "umetnikov", ki dobivajo Prešernove nagrade je prispeval k prepoznavnosti Slovenije? Po vzoru Avsenika je nastalo nekaj tisoč kvintetov po svetu, in vsi vedo, da ta glasba izvira iz Slovenije
Bivši uporabnik
# 16.01.2018 ob 14:27
Komponist

A Slavko Avsenik ni bil virtuoz na harmoniki ? Pa še vse ostalo ? Ti za virtuoze šteješ neke škripače, ki jih nihče ne posluša razen tebe in kakšnih kvazi "intelektualcev"
Kazalo