Livijina vila je danes poznana predvsem po znamenitih freskah, ki ponujajo pogled na vrtove, polne sadnih dreves in drugega rastlinja. Foto: Wikipedia
Livijina vila je danes poznana predvsem po znamenitih freskah, ki ponujajo pogled na vrtove, polne sadnih dreves in drugega rastlinja. Foto: Wikipedia
Avgust naj bi se v Livijo (58 pr. n. št.–29) zaljubil na prvi pogled v času, ko je bil še vedno poročen s svojo drugo ženo Skribonijo.
Avgust naj bi se v Livijo (58 pr. n. št.–29) zaljubil na prvi pogled v času, ko je bil še vedno poročen s svojo drugo ženo Skribonijo. Foto: Wikipedia
Vila Livije Druzile
Livija je na dvorišču gojila zelišča, figovce in marjetice, njena vila je slovela predvsem po lovorju. Foto: Wikipedia

Če v Ljubljani zaznamujejo 2.000 let od dograditve antične Emone, se v Rimu spominjajo prav toliko let od smrti prvega cesarja Rimskega imperija. V sklopu obletnice so te dni odprli vilo, v katero se je cesarska družina umikala na sprostitev in počitek.
Tretji zakon, ki je trajal več kot 50 let
Začetek skupne zgodbe Avgusta in Livije ne sodi med tiste predhodno dogovorjene poroke, ampak naj bi šlo za ljubezen na prvi pogled. Avgust - tedaj še Oktavijan - se je vanjo zagledal, ko je bil poročen s svojo drugo ženo Skribonijo. Poročena je bila tudi šest mesecev noseča Livija. Avgust se je ločil in tudi Livijinega moža prepričal, da privoli v ločitev. Poročila sta se tri dni zatem, ko je Livija rodila sina, in ostala poročena do njegove smrti. Livija Druzila, po Avgustovi smrti na njegovo željo tudi uradno sprejeta v julijsko dinastijo in imenovana Livija Avgusta, se je v vilo, ki je bila verjetno del njene dote ob primožitvi v julijsko dinastijo, preselila po poroki.
Arhitektura, ki je navdihnila tudi renesančne vile
V vili, v kateri se je Avgust rad mudil, lahko še danes občudujemo stenske poslikave, ki iluzionistično odpirajo pogled na vrtove, polne sadnih dreves in drugega rastlinja. Sistem izmenjujočih se zaprtih prostorov z atrijskimi dvorišči je postal v času v antiko zagledane renesanse vzor za podeželske vile.
Barva stropov posnema modrino neba, prostori pa se odpirajo na notranje dvorišče, ki se v Livijinem času bohotilo v barvah rumene marjetice, figovcev in množice zelišč. Hodniki, okrašeni z značilnimi črno-belimi mozaiki, pa vodijo do term in sob za goste.
Nekdanje veličastje mogočne antične vile se je verjetno za vedno izgubilo, zato pa ohranja kompleks sijajen razgled na Rim. Stoji namreč na njegovem obrobju v predelu Prima Porta. Antično vilo so delno odkrili konec 16. stoletja, a jo šele v 19. stoletju povezali z Livijo Druzilo. Zgrajena in dograjena je bila v štirih večjih gradbenih fazah, prva sodi v čas republike, zadnja pa v obdobje vladavine Konstantina Velikega. V 19. stoletju je pripadala samostanu Santa Maria v Via Latina.

Posest okoli vile se terasasto spušča proti dolini Tibere. Tretjina vile še ni izkopana, za nadaljnja dela pa je zmanjkalo sredstev.