Tutankamonova slavna posmrtna maska naj bi bila v resnici neke vrste "fotošop". Nedavna raziskava je razkrila, da faraon namreč ni bil med najbolj čednimi: med drugim je imel krive zobe in deformirano levo stopalo. Slednji podatek tudi pomeni, da brez pomoči ni mogel stati vzravnano in je posledično skoraj nemogoče, da je kdaj vozil kočijo (po eni izmed doslej veljavnih razlag, umrl naj bi namreč umrl ravno pri padcu z drveče kočije).

Egiptovski radiolog Ašraf Selim ugotavlja, da lahko "z gotovostjo potrdimo samo en zlom njegove noge pred smrtjo, in to v višini kolena. To je bila precej resna travma. Do zloma je prišlo malo pred smrtjo in seveda pred balzamiranjem."

Otrok incesta
Virtualna avtopsija, ki temelji na 2000 zbranih podatkih, je rezultate predstavila v kombinaciji z genetsko študijo, ki je pokazala, da sta bila Tutankamonova oče in mati v bližnjem krvnem sorodstvu, morebiti celo brat in sestra.

Strokovnjaki menijo, da je njegovo ne najbolj privlačno zunanjost in telesne hibe moč pripisati prav incestuoznemu razmerju. Zaradi slabe genetske podlage naj bi "deček kralj" zbolel za podedovano boleznijo in posledično umrl že pri rosnih 19 letih. V njegovi grobnici so arheologi odkrili kar 130 rabljenih palic, s katerimi si je pomagal pri hoji, forenziki pa so ugotovili, da so praktično vsi zlomi njegove lobanje in drugih kosti nastali po smrti, kar pomeni, da je bolj verjetno, da je bila zanj usodna podedovana bolezen.

Stroka še ni rekla zadnje besede
Vsi Tutankamonovi neposredni predniki so umirali zgodaj, in to v vsaki generaciji mlajši, je kategorična ugotovitev prof. Hutana Ashrafiana s Kraljeve univerze v Londonu. Obenem obstaja tudi velika verjetnost, da je kralj zbolel za malarijo, kar je seveda čisto verjeten vzrok smrti: potrebnih bo še več raziskav, preden bodo lahko kar koli trdili dokončno, opozarjajo strokovnjaki.

Tutankamon se je na prestol povzpel pri devetih ali desetih letih, in deset let kasneje, leta 1323 pr. n. š., je bil že mrtev. V preteklosti so o njegovi smrti nastajale številne teorije - da je umrl v nesreči s kočijo, za posledicami neznane bolezni ter seveda, da je bil žrtev umora (tako so sklepali zaradi velike luknje na zatilju njegove lobanje.)

O študiji je BBC že posnel tudi dokumentarni film, Tutankhamun: The Truth Uncovered, ki ga bodo premierno predvajali 26. oktobra.

Je vse skupaj res potrebno?
Seveda pa obstaja tudi drugačen pogled na celo tematiko: nekateri "skrunjenju" Tutankamonove podobe, od katerega po njihovem ni nobene koristi, ostro nasprotujejo. Seveda skeniranje in nove tehnologije pomagajo odkrivati nove podatke o Starem Egiptu in njegovih prebivalcih, priznava Guardianov kolumnist Jonathan Jones, a pri tem opozarja, da bi jih bilo treba uporabljati z inteligenco in taktom. "Izvajanje močno oglaševane virtualne avtopsije na Tutankamonu ni premišljena raziskava njegovega življenja, ki bi nam pomagala predstavljati si ali razumeti preteklost. To je morbiden cirkus nakaz, ki skrivnost nekoč pozabljenega faraona in njegove veličastne grobnice reducira na vulgaren in cenen 'infotainment'."