Vincent van Gogh, The Night Café, 1888, olje na platnu, 72.4 x 92.1 cm. Slika je v Umetnostni galeriji Univerze Yale, New Haven. Foto: Yale University Art Gallery
Vincent van Gogh, The Night Café, 1888, olje na platnu, 72.4 x 92.1 cm. Slika je v Umetnostni galeriji Univerze Yale, New Haven. Foto: Yale University Art Gallery

Razvoj tehnologije za virtualno resničnost, namenjen večinoma igram in zabavni industriji, omogoča tudi izvedbo idej na področju izobraževanja. Za drugačno spoznavanje umetnosti sta poskrbela ustvarjalec videoiger iz New Yorka ter Samsungova oprema za virtualno resničnost. S posebnimi očali lahko vstopimo v virtualno resničnost van Goghove slike Nočna kavarna (The Night Café), ki jo je Vincent van Gogh ustvaril v Arlesu leta 1888. Sem se je preselil v upanju, da najde zatočišče, ko so ga mučile težave z alkoholom in kadilski kašelj.

Virtualno življenje slikarske mojstrovine
"Vedno so me privlačile van Goghove slike. Predstavljal sem si, kako neverjetno bi bilo v notranjosti enega izmed teh barvitih del," je povedal ustvarjalec videoiger, poznan kot Mac Cauley.

V kratkem videu, objavljenem tudi na portalu YouTube, ki si ga lahko ogledate spodaj, lahko dobimo vtis izkušnje, kot če bi si nadeli očala za virtualno resničnost; vstopimo v van Goghovo sliko, se sprehodimo po lokalu, ki ga je navdihnila van Goghova Nočna kavarna, vključeni pa so tudi prizori znamenitih Sončnic, slikarjevega avtoportreta in njegove slike Zvezdna noč (Starry Night) iz leta 1889.

Zatočišče potepuhov in vseh izgubljencev
Van Gogh je nekaj mesecev prebival v Caféju de la Gare in prav ta lokal je upodobil na sliki Nočna kavarna. To je bil prostor, odprt vso noč, kjer so svoje zatočišče našli "nočni potepuhi, ki nimajo denarja za prenočišče ali so preveč pijani, da bi jih sprejeli kje drugje," kot ga je opisal v enem od pisem bratu Theu. Predstavljal si jih je kot popotnike brez doma in na sliki želel ujeti prav takšna občutja. Barvo sten je opisal kot "krvavo rdečo", kontrast med neskladnimi rdečimi in zelenimi odtenki kot "boj." Z barvami in perspektivo je zaobjel prevladujočo žalost, grenkobo in osamljenost vseh izgubljencev, potepuhov in prostitutk, ki so se v neki nočni uri znašli v tem prostoru, temačne in "grozljive strasti človečnosti" tega nočnega shajališča, kjer se lahko njegovi obiskovalci dokončno zapišejo pogubi, se uničijo, znorijo ali izvedejo zločin. Za biljardno mizo stoji, naslonjen na mizo, lastnik lokala v umazano beli obleki.

Prepričan je bil, da so barve ponoči bolj žive, da je noč bogateje obarvana kot dan, zato je Nočno kavarno slikal ponoči ob plinski svetilki. Slikal je tri noči, spal pa podnevi.