V svoji dolgi karieri, od leta 1983 je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je podpisal pod vrsto knjižnih del ter objavil več kot 300 znanstvenih razprav, študij in člankov doma in v tujini. Med drugim je več let urejal literarnozgodovinski del revije Jezik in slovstvo, bil član uredniškega odbora Slavistične revije in precej let njen odgovorni urednik.

Njegove študije zajemajo tudi ekspresionistično liriko, prozo in dramatiko, teorijo realizma po moderni, novejšo literarno kritiko, slovenski roman 20. stoletja ter slovensko zamejsko literaturo, piše na spletni strani SAZU-ja.

Še posebej se je posvečal delu Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Slavka Gruma, Ivana Preglja, Miška Kranjca, Franceta Bevka, Cirila Kosmača in Prežihovega Voranca.

Pri Ljutomeru rojeni literarni zgodovinar je bil leta 1980 odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, leta 1997 s srebrnim častnim znakom svobode RS. Od leta je 1993 zaslužni profesor filozofske fakultete.

Leta 1952 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega in ruskega jezika s književnostjo. Bil je profesor na murskosoboški gimnaziji, pobudnik za ustanovitev študijske knjižnice in njen ravnatelj. Leta 1962 je doktoriral in bil pozneje profesor za slovensko literarno zgodovino. Je tudi častni član Slavističnega društva Slovenije.

Med zadnjimi deli so monografija Pesem, ki te pomni: Utrinki iz slovenske domovinske poezije 20. stoletja (2013), Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman (2011), Zvezde kresnih večerov: Analiza dvajsetih nagrajenih romanov od 1991 do 2010 (2010) in Slovenska literarna satira od Ivana Cankarja do Slavka Pregla (2010).