Vlada je za novo predsednico NSK-ja predlagala Uršulo Cetinski, sicer generalno direktorico Cankarjevega doma. Foto: BoBo
Vlada je za novo predsednico NSK-ja predlagala Uršulo Cetinski, sicer generalno direktorico Cankarjevega doma. Foto: BoBo
Uroš Lajovic (na sliki) in Jadranka Plut odstopnih izjav nista podala, zato ostajata v NSK-ju. Foto: BoBo

Predlaganje novih članov je bilo potrebno, saj je večina prejšnjih članov sveta decembra lani v DZ poslala odstopno izjavo.

Vlada je zato hkrati predlagala, da DZ razreši Metoda Pevca, ki je opravljal naloge predsednika NSK-ja, ter člane Mileno Milevo Blažić, Andreja Blatnika, Sonjo Ano Hoyer in Aljo Predan, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Nestrinjanje z ministrico vzrok za odstop večine prejšnje garniture
Omenjeni člani so v DZ poslali odstopno izjavo dan po tem, ko se je 17. decembra lani iztekel rok, ki so ga v pismu postavili premierju Miru Cerarju, da razreši ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Premier se na poziv ni odzval, ker postavljanje ultimatov po njegovem mnenju ni prava pot.

Člani sveta so menili, da je vodenje ministrstva za kulturo izrazito politično in nestrokovno. Ministrici so očitali počasnost pri zakonodajnih spremembah in ustanovitev komisije za pomoč pri pripravi strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sektorja, v kateri so, kot so opozorili, imenovani sodelavci ministrstva in direktorji ustanov, ki prejemajo najvišje deleže sredstev z ministrstva.

Ministrstvu so očitali tudi, da zavrača uresničevanje nacionalnega programa za kulturo, izrazili so razočaranje nad nepremišljeno in avtoritarno kadrovsko politiko, dvomili pa so tudi o tem, da ministrica razume resnost razmer v kulturi in da jih je znala uspešno predstaviti pri oblikovanju proračuna za leti 2016 in 2017.

NSK šteje sedem članov. Uroš Lajovic se zahtevi po ministričini razrešitvi ni pridružil, prav tako ne Jadranka Plut, ki je sicer podprla navedene očitke, ne pa tudi poziva k njeni razrešitvi.

Predsednika in člane NSK-ja po zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo za obdobje petih let imenuje DZ. Predlaga jih vlada izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled.