Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,0 od 11 glasov Ocenite to novico!

Dva bratca v judovskem getu v litovskem mestu Kaunas februarja 1944. Mesec pozneje so ju nacisti deportirali v taborišče Madjanke. Foto: United States Holocaust Memorial Museum

Nemški vojaki aretirajo Jude med vstajo v varšavskem getu, maj 1943. Foto: United States Holocaust Memorial Museum

Portret članov neke madžarske judovske družine, 8. junij 1944. Kmalu po tem, ko je nastala fotografija, so jih nacisti deportirali v taborišče Auschwitz in ubili. Foto: United States Holocaust Memorial Museum

Sorodne novice

18. julij 2007

Dokaz, da ni večje zveri od človeka

18. julij 2007

Otroci spomina spominjajo na holokavst

Dodaj v

Tweet

Facebook

Vpogled v grozote nacizma in holokavsta

Leta 1933 je v Evropi živelo prek devet milijonov Judov. Do leta 1945 so jih Nemci načrtno ubili okoli šest milijonov.

Spominski muzej holokavsta v Washingtonu je za javnost odprl nacistični arhiv, ki se je do zdaj nahajal v nemškem Bad Arolsenu in velja za največji arhiv holokavsta na svetu. V njem je shranjenih več kot 100 milijonov digitalnih posnetkov dokumentov, ki zadevajo več kot 17,5 milijona ljudi (tako judovskega porekla kot drugih).

Usode vseh žrtev ne bodo nikoli pojasnjene
Dokumenti naj bi tistim, ki so preživeli holokavst, in njihovim potomcem pomagali razkriti usode umorjenih družinskih članov. V muzeju pa opozarjajo, da dokumenti - transportni listi, ukazi gestapa, evidence iz taborišč, dnevniki prisilnega dela in knjige umrlih -, četudi se tičejo 17,5 milijona ljudi, niso vseobsegajoči in zato ne morejo razkriti usod vseh žrtev holokavsta. Muzej v Washingtonu je prvi od omenjenih, ki je začel sprejemati zahtevke za vpogled v arhiv. Sprejemajo jih na spletni strani in na brezplačni številki.

Avgusta lani je mednarodna služba za iskanje ljudi, ki deluje pod okriljem Rdečega križa, začela dokumente iz Bad Arolsna pošiljati na tri različne lokacije: v washingtonski muzej, izraelski spominski center Yad Vashem in varšavski Inštitut narodnega spomina. Digitalizirali so 50 milijonov indeksnih kartic, ki so bile shranjene v šestih zgradbah. Če bi jih postavili eno poleg druge, bi nastala 25 km dolga vrsta.

Predvsem psihološka uteha
Direktor muzejskega centra za raziskovanje holokavsta je povedal, da se je muzej za projekt odločil, ko je od številnih preživelih žrtev holokavsta in njihovih družinskih članov slišal, kako je s psihološkega vidika pomembno, da imajo v rokah kopijo pravega dokumenta. Ta pogosto vsebuje podpis žrtve, ki je največkrat edina vez s trenutkom, ko je bil ta človek še živ.

Zavezniki so začeli dokumente zbirati še pred koncem II. svetovne vojne, nato pa so jih predali Rdečemu križu. Od leta 1995 je bil arhiv pod upravo komisije 11 držav, ki so leta 2007 ratificirale sporazum o odprtju arhivov.

Genocid - "dokončna rešitev judovskega vprašanja"
Izraz holokavst označuje sistematično, birokratsko preganjanje in načrtni umor približno šestih milijonov Judov pod okriljem države, ki se je dogajal pod nemškim nacističnim režimom. Nacisti, ki so zavladali Nemčiji januarja 1933, so verjeli, da so Nemci "rasno superiorni", "inferiorni" Judje pa naj bi bili grožnja nemški rasni enotnosti.

Med holokavstom se je nemška vlada zaradi "rasne inferiornosti" usmerila tudi na iztrebljanje drugih skupin ljudi, kot so Romi (ubili naj bi jih vsaj 200.000, "uporabljali" pa so jih tudi za medicinske in druge poskuse), telesno in umsko prizadeti (umorjenih je bilo vsaj 200.000 bolnikov), nekateri slovanski narodi (Poljaki, Rusi ...). Druge skupine pa so preganjali zaradi njihovih političnih, ideloških usmeritev ali obnašanja, na primer komuniste, socialiste, Jehovove priče in homoseksualce.

A. K.