Prelaz Vršič je ena najlepših slovenskih izletniških točk. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Prelaz Vršič je ena najlepših slovenskih izletniških točk. Foto: BoBo/Žiga Živulović

Društvo za varstvo Alp CIPRA, ki je del velike mednarodne okoljevarstvene organizacije, želi z različnimi akcijami opozoriti na varovanje alpskega sveta, ki je z vse večjim in nepremišljenim turističnim obiskom ogrožen. V Erjavčevem domu na Vršiču je bila tako v soboto popoldne na novinarski konferenci z naslovom Pozor, zgodba! Ko gorski prelazi in doline spregovorijo v središču pozornosti strokovnjakinja za interpretacijo dediščine Marjeta Keršič Svetel, ki jo širše občinstvo pozna tudi kot dolgoletno voditeljico priljubljene televizijske oddaje Gore in ljudje.

Turizem je kot ogenj, s katerim lahko skuhamo kosilo ali pa nam požge hišo.

Marjeta Keršič Svetel

Dejala je, da je "turizem kot ogenj, s katerim lahko skuhamo kosilo ali pa nam požge hišo". Opozorila je, da tudi kraji, kot je Kranjska Gora z okolico, izgubljajo lokalno identiteto. Prelaz Vršič po njenem mnenju skriva številne zgodbe, ki niso povezane le z ruskimi ujetniki v času prve svetovne vojne. Toda ohranjanje dediščine je politično vprašanje, je prepričana. Po njenem mnenju si je treba pripovedovati zgodbe, ne le tržiti adrenalinskih dogodivščin, kot se dogaja zdaj. Turisti v teh krajih pogosto iščejo le adrenalin, zasledujejo dogodivščino, a pogosto sploh ne vedo, kje so in kakšna je zgodba kraja, v katerega so prišli.

Vršič naj postane cilj

Ena od idej, kako bi prelaz Vršič predstavili v širši luči, prihaja tudi iz Zgodovinskega društva Rapalska meja. Po mnenju člana društva Grege Žorža prelaz Vršič ne bi smel biti le izhodišče za planinske izlete, ampak cilj. Do zdaj je bil prelaz Vršič pogosto povezan zgolj z nesrečo ruskih ujetnikov med prvo svetovno vojno in s tem povezano Rusko kapelico, a Žorž ob Vršiču prepoznava širšo, tako etnološko kot izletno zgodbo. Opozoril je, da še vedno obstaja prva pot čez prelaz, ki jo velja prehoditi, tu so še razni objekti iz časa rapalske meje, ki imajo bogato zgodovino s številnimi zgodbami.

Težava je, kot je poudarila Marjeta Keršič Svetel, da tem zgodbam ne želi nihče prisluhniti, saj na prvi pogled nemara niso zanimive kot še en vznemirljiv turističen produkt. Toda čas se izteka, ljudi, lokalnega prebivalstva, ki o teh krajih veliko vedo, je vse manj, vse več pa je glasne pločevine, ki premaguje serpentine, so še pozvali na srečanju v Erjavčevem domu.