Drugo

Poudarki

  • Ob 8. septembru, svetovnem dnevu pismenosti
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 11 glasov Ocenite to novico!
Povprečen Slovenec ni najbolj marljiv bralec, kažejo statistični podatki. Foto: BoBo
       Sam si kot idealno bralno pismeno Slovenko ali Slovenca predstavljam osebo, ki bere v slovenščini in angleščini ter ima hkrati dovolj široko znanje in besedni zaklad, da razume denimo članek o astronomiji v revijah, kot sta Gea ali National Geographic, ob tem pa premore tudi veselje in energijo, da kdaj prebere tudi kak zahtevnejši roman, kot izhajajo denimo v zbirki Moderni klasiki.       
 Miha Kovač
Število nebralcev v Sloveniji je bolj ali manj stabilno, kar je, če upoštevamo izboljšanje knjižnične mreže in povečanje ponudbe ter vse višjo povprečno izobrazbo, slab rezultat. Foto: BoBo
       Za večjo uspešnost bi slej ko prej morali resno delati na tem, da spremenimo vrednotni sistem v družbi, ki znanja, izobraženosti in omike ne postavlja ravno na piedestal.       
 Miha Kovač

Dodaj v

Vsak četrti Slovenec ima težave z bralno pismenostjo

Znanje, ki "omogoča osnovno navigacijo po svetu"
8. september 2017 ob 10:37
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Popolnoma možno je tudi, da bralno nepismeni prevzamejo oblast in potem intenzivno delajo na tem, da širijo svojo bazo. Zgledov za to je tudi v sodobnem svetu in razvitih državah kar nekaj."

Svetovni dan pismenosti, 8. september, po svetu obeležujemo že več kot pol stoletja. V Sloveniji je bilo vprašanje o pismenosti zaradi majhnosti pojava v popisu prebivalstva nazadnje vključeno leta 1991. Drugače pa je z bralno pismenostjo, s katero ima v Sloveniji težave vsak četrti prebivalec.

Kot so povedali na statističnem uradu, je zadnji popis, v katerem se je zbiral podatek o pismenosti, iz leta 1991. Takrat je bilo nepismenega 0,46 odstotka prebivalstva, starejšega od 15 let, pri čemer je bilo vprašanje o pismenosti postavljeno samo osebam, ki so dokončale manj kot tri razrede osnovne šole.

V popise prebivalstva v letih 2002 in 2011 vprašanje zaradi majhnosti pojava ni bilo vključeno, se pa v novejšem času zbirajo podatki o drugih oblikah pismenosti prebivalstva.

Kot je povedal poznavalec področja bralne pismenosti Miha Kovač, je v Sloveniji približno vsakih deset let narejena resnejša raziskava bralnih navad; prva je bila narejena leta 1973, zadnja 2014. Vmes je bilo izvedenih še nekaj manjših raziskav, ki so se ukvarjale z bralnimi navadami različnih družbenih skupin.

Vse raziskave so po njegovih besedah v seštevku opozorile na zanimiv fenomen, da je število nebralcev v Sloveniji bolj ali manj stabilno. Glede na to, da se je po letu 1973 pomembno izboljšala knjižnična mreža in da so knjige na prodaj na bistveno več maloprodajnih mestih, za povrh pa se je pomembno povečala tudi knjižna ponudba in je v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje vključenih vedno več ljudi, je ta rezultat v resnici slab, je poudaril.

Raziskava iz leta 2014 je pokazala še, da se je najbolj povečalo število nebralcev med visoko izobraženimi; med njimi se je najbolj zmanjšal tudi odstotek intenzivnih bralcev, tistih, ki preberejo več kot 20 knjig na leto. To ne preseneča, saj ta skupina prebivalcev najbolj naglo narašča.

Ta rezultat pa daje tudi vedeti, da se kulturno in intelektualno življenje visoko izobraženih v Sloveniji približuje kulturnemu in intelektualnemu življenju tistih s poklicno ali srednjo šolo. Ti trendi sicer niso zgolj slovenski, seveda pa obstajajo tudi države, kjer so razmere precej drugačne. Na Norveškem se denimo število nebralcev zadnjih 50 let zmanjšuje, intenzivnih bralcev pa je še enkrat več kot v Sloveniji.

V evropskem kontekstu smo po Kovačevih besedah Slovenci glede bralne pismenosti v povprečju, pri bralni pismenosti odraslih pa na repu razvitih držav, ki so članice združenja OECD.

Bralna pismenost je najbolj problematična za tiste z zgolj osnovnošolsko izobrazbo, kar je razumljivo, pravi Kovač in dodaja, da načeloma obstoji jasna korelacija med stopnjo izobrazbe in pismenostjo.

Zadnja leta na slovenskih šolah potekajo projekti za izboljšanje bralne pismenosti med mladimi. Ker se pri tovrstnih posegih v izobraževalni sistem rezultati načeloma pokažejo šele po nekaj generacijah, je po Kovačevih besedah težko soditi, kako uspešna so ta prizadevanja. "Je pa vsekakor dobro, da smo s tem začeli," je dodal.

Odraslim so namenjene akcije spodbujanja k branju v številnih splošnih knjižnicah. Vendar je to premalo za resen obrat v družbi, opozarja Kovač in dodaja: "Za večjo uspešnost bi slej ko prej morali resno delati na tem, da spremenimo vrednotni sistem v družbi, ki znanja, izobraženosti in omike ne postavlja ravno na piedestal."

Lani je bila tudi predstavljena nacionalna kampanja Slovenija bere in podpisan manifest o bralni pismenosti, ki pa po Kovačevih besedah za zdaj obstaja bolj ali manj na papirju.

Vendar pa je bralna pismenost pomembna, saj nam, kot pravi Kovač, "omogoča osnovno navigacijo po svetu: to, da razumemo vest na novičarskem portalu, da si lahko pomagamo z navodili za uporabo gospodinjskega aparata, da razumemo napotke, kako jemati zdravila, da vemo, kako deluje politični sistem, da razumemo, koga volimo in kakšen vpliv bo ta imel na naš družbeni položaj in podobno".

V Sloveniji ima težave s tovrstno bralno pismenostjo vsak četrti prebivalec, kar pomeni, da se v osnovi ne znajde v svetu, v katerem živi. Taki ljudje po Kovačevih besedah "ne morejo kaj prida storiti za svojo lastno blaginjo, kaj šele, da bi prispevali k družbeni rasti in razvoju, zato je dolgoročno odpravljanje tovrstne bralne nepismenosti v najširšem družbenem interesu".

Je pa seveda vprašanje, kaj si zastaviti kot dolgoročni cilj na tem področju. "Sam si kot idealno bralno pismeno Slovenko ali Slovenca predstavljam osebo, ki bere v slovenščini in angleščini ter ima hkrati dovolj široko znanje in besedni zaklad, da razume denimo članek o astronomiji v revijah, kot sta Gea ali National Geographic, ob tem pa premore tudi veselje in energijo, da kdaj prebere tudi kak zahtevnejši roman, kot izhajajo denimo v zbirki Moderni klasiki," je povedal.

Z visoko bralno pismenimi ljudmi je po njegovih besedah načeloma težje manipulirati, zato so manj dovzetni za take ali drugačne politične demagoge, hkrati se bolj racionalno odzivajo na izzive sodobnih tehnologij, oboje pa je v današnjih časih še kako pomembno. Raziskave bralnih navad nam nakazujejo, da je pri nas takih ljudi okoli deset odstotkov, na Norveškem pa štirideset.

"Vemo, kje smo in kam lahko pridemo. Ni pa nobene garancije, da bomo tja tudi prišli: popolnoma možno je tudi, da bralno nepismeni prevzamejo oblast in potem intenzivno delajo na tem, da širijo svojo bazo. Zgledov za to je tudi v sodobnem svetu in razvitih državah kar nekaj," je sklenil Kovač.

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
anny22
# 08.09.2017 ob 11:10
@sivi gandalf - širiš poceni demagogijo. Med rednim branjem (tudi če gre za lažjo vsebino) in visoko kvaliteto življenja je zelo visoka korelacija. Od boljše splošne pismenosti, do ostrejšega kritičnega razumevanja, zmanjševanja stresa, povečanja empatije, bogatega besednjaka, izboljšanja spomina, boljšega delovanja možganov, učenja novih stvari, dokazano daljšega življenja...moram sploh še naštevati? In s tako dobro mrežo javnih knjižnic, kot jo imamo, je izogibanje knjigam navadna lenoba.
levidevžej
# 08.09.2017 ob 11:12
Sivi gandalf, bralna pismenost je še kako pomembna pri služenju za hrano in položnice. Bralno nepismeni ne razumejo niti vsebine pogodbe o zaposlitvi, ki jo podpišejo in ostalega pomembnega pisanja za življenje. Ampak to po tvoje ni pomembno,
barezi
# 08.09.2017 ob 11:03
Bralno nepismeni so predvsem naši režimski politiki, ko berejo zakonodajo.
anny22
# 08.09.2017 ob 10:56
Letno preberem okrog 70 bolj ali manj zahtevnih knjig, zato sklepam, da spadam med 1% najbolj intenzivnih bralcev.

Najhujša politična demagogija trenutno prihaja s strani medijev, ne politikov.
megan
# 08.09.2017 ob 13:33
Jaz verjetno že 20 let nisem prebral klasične knjige; pa izzivam kateregakoli tradicionalnega "intelektualca", da me uvrsti med "bralno nepismene"..?

Kje pa piše, da če ne bereš ruskih ali pa katerih drugih romanov, da si bralno nepismen? Razumevanje (poljudno)znastvenih in strokovnih člankov tudi zahteva visoko stopnjo bralne pismenosti. Ampak tisti, ki pa ni sposoben ali pa se mu ne da prebrat kaj več, kot vremensko napoved in tračev na novičarskem protalu, pa je v resnici na nizki stopnji bralne pismenosti. Če gre za nek tuj jezik, ki se ga šele učiš, je že nekaj, če vsaj to razumeš, ampak v meternem jeziku bi pa že morali bit malo bolj suvereni. Če malo prelitš forume, ugotoviš, da je res veliko ljudi samo polpismenih. V besedilih, ki jih napišejo so besede pogosto narobe rabljene ali pa narobe črkovane, slovnična in pravila so zelo pomanjkljivo rabljena in besedilo je posledično komaj razumljivo. V forumih, kjer nek strokovnjak odgovarja na vprašanja in dileme uporabnikov ima ta strokovnjak pogosto nemalo težav sploh razbrat, kaj uporabnika sploh zanima, ko pa napiše odgovor na najbolj preprost možen način, uporabnik pogosto še vedno ne razume ... tega ni malo - niti med ljudmi, ki imajo precej visoko samopodobo.
anny22
# 08.09.2017 ob 11:30
Gremo v to smer. Boh pomahej...

megan
# 08.09.2017 ob 11:36
vsak četrti slovenec ima večje probleme v življenju kot pa da bi se ukvarjal s tem, če je bralno pismen, to ne prinaša hrano na mizo in ne plačuje položnice

Stopnjo svoje pismenosti si pokazal že v tem komantarju. :)
Sicer pa je res, da ni treba, da vsi ljudje ogormno berejo in so na visoki stopnji pismenosti, ampak vsaj tisti z visoko izobrazbo in ki se imajo za intelektualce, pa bi morali bit. Pa, kot ugotavljajo v članku, ravno v tej skupini narašča delež bralno slabo pismenih. Tudi sama poznam primere diplomiranih ljudi, ki niso niti v maternem jeziku sposobni napisat dveh strani teksta, brez v nebo vpijočih napak in ki niso sposobni prebrat nobenega malo kompleksnejšega besedila. Razlog je v tem, da danes že skoraj vsi nekaj "študirajo," tudi taki, katerih sposobnosti in / ali prizadevnost nikakor niso za na fakulteto. Že na javnih univerzah je veliko preveč študentov in na mnogih fakultetah močno prenizek nivo zahtevnosti, kaj šele na nekih zasebnih "fakultetah."
subcomandante
# 08.09.2017 ob 11:24
Oblast ve kakšne podanike si želi, naši očitno ustreza, da so ti ne preveč pismeni, saj jim to omogoča, da ostajajo na mestih, ki jih zasedajo. Predstavljajte si, da bi se ljudje začeli spraševati o pomenu besedin dejanj naših presvetlih vladarjev. Če je v času Marije Terezije pismen kmet predstavljal napredek, je danes pismen podložnik grožnja obstoječemu sistemu.
levidevžej
# 08.09.2017 ob 11:18
In potem takšni pošiljajo pismene prošnje in vloge.

anny22 se povsem strinjam s tabo. Sam v zadnjem času nisem več toliko bralno aktiven in se mi kar pozna pri komunikaciji, besedni zaklad postaja postopoma revnejši, vedno več besed se nekam izgublja.
tim sein
# 08.09.2017 ob 12:35
Kaj ti pomaga bralna pismenost, če kmečke pameti ni nikjer. In te ne zamenjujte s kmetavzarsko, prosim. Hvala.
luckylucke
# 08.09.2017 ob 11:37
Pri branju knjig je tako kot pri ukvarjanju s športom.
Če se boš tega lotil zato, ker je dobro zate, potem se boš precej mučil in najverjetneje ne boš zelo reden in temeljit.
Prava umetnost pri enem ali drugem je mlade "okužit" z veseljem do tega.
Le če si želiš brati knjige ali ukvarjati s športom, boš pri tem temeljit in reden.
To pomeni, da uživaš v poti in ne razmišljaš toliko o cilju...
Brisko
# 08.09.2017 ob 14:00
Nikoli nisem razumel tega hvaljenja s številom prebranih knjig na leto. Resno, kaj ti pomaga 24/7 prebiranje pogrošnih romanov? Rad verjamem, da za enega potrebuješ natanko dan in pol za prebrat, a hkrati potrebuješ tudi dan in pol, da pozabiš vsebino. Besednega zaklada ti takšna literatura tudi ne obogati. Da bi ti razširila obzorja na kakšnem drugem področju, še toliko manj.
Ampak nekako se je v družbi razpaslo tovrstno razmišljanje: 5 ur branja na dan - intelektualec, 5 ur televizije na dan - white trash. Pa čeprav prvi prebira 50 odtenkov sive, drugi pa pogleda Novecento.
anny22
# 08.09.2017 ob 12:54
@RJslo - ti spadaš med 1 tisočinko, ne odstotek. :)
Z bralno kondicijo je enako kot z fizično. Ne moreš prvo leto preteči maratona, če si prej 10 let žulil pivo na kavču. In ne moreš prebrati toliko knjig, če nimaš desetletij vaje. Jaz sem na 70 knjog na leto po približno 5 letih truda. Na začetku so težave kot kot z zagonom zarjavelega motorja s peskom, potem pa enkrat steče.
Kar se tiče metodologije, raziskave izvaja OECD za svoje članice. V njihovi raziskavi je še slabše - kar dve tretjini Slovencev imata težave z bralnim in pismenim razumevanjem.
Valentin57
# 08.09.2017 ob 12:38
Naše šolstvo je baje odlično, pravi Štrukelj.
Le zakaj že takoj po izpitih znanje izpuhti?
RJSlo
# 08.09.2017 ob 12:12
anny22
# 08.09.2017 ob 10:56
----------------------------------
No ja. To je bolj kot ne povprečje. Letno preberem najmanj 200 - 300 knjig, tiskanih. Trenutno berem Šolohov, Zorana ledina in Alatri, Oris zgodovine moderne politične misli.

Moj rekord je iz leta 1978, 17 knjig 14 dneh. Toda takrat je nekaj od prebranega ostalo v glavi. Letos sem bral Ukano I - IV že najmanj 6 krat. In za vsako, ko jo berem se mi zdi, kot, da jo prvič.

Knjiga pri zajtrku, knjiga pri kosilu, knjiga pri večerji, s knjigo na WC, knjiga pred spanjem. In tako že več kot 40 let.
stewie
# 08.09.2017 ob 11:56
To se že iz tvojega posta jasno vidi. Kaj nam bodo sploh knjige, ko pa imamo danes tako ali tako že vsi internet in pa centralno kurjavo, a ne?
megan
# 08.09.2017 ob 16:13
Poleg tega ne verjamem, da ima sodobni intelektualec čas za branje romanov - to je stvar preteklega stoletja. Sodobni človek se ukvarja z internetom, navidezno resničnostjo, tehnologijo.. ne pa z debelimi ruskimi romani. Saj ne, da je kaj narobe z debelimi ruskimi romani, so pa tudi boljše stvari v življenju.

Glej, kakor za koga. Enim so ruski romani všeč, drugi menijo, da obstajajo "boljše stvari v življenju."
Jaz osebno menim, da je sodoben inteletualec splošno razgledan človek, ki včasih prebere tudi kak roman ali poezijo, gre včasih v gledališče (resno gledališče, ne tipa Spasteater ipd.) in ki seveda bere tudi strokovne in poljudno-znanstvene članke najrazličnjejših tem - tudi o sodobni tehnologiji in spremlja ter razume dogajanje v svetu.
Tisti, ki se zanima samo za tehnologijo, je lahko strokovnjak in je zagotovo bralno pismen, ni pa intelektualec. Enako ni nikakršen intelektualec nekdo, ki se zanima samo za umetnost, čeprav se zlasti ti radi okličejo za inteletualce.
megan
# 08.09.2017 ob 15:58
@MatjažP
Ja, tudi moj komentar ni povsem brezhiben, ni brez napak - vendarle je samo komentar na MMC in ne neko pomembno besedilo. Poleg tega pa so dolčeni tvoji popravki odveč - je bilo tako, kot sem napisala, čisto pravilno. Lahko si seveda malenkosten in iščeš dlako v jajcu. Sem pa prepričana, da je napisan povsem razumljivo za razliko od marsikaterega besedila na forumih. Saj sam dobro veš, kaj mislim in prepričana sem, da opaziš razliko.
PartyTime
# 08.09.2017 ob 15:00
Ni čudno, saj očka in mamica zrihtata službe svojim otrosičkom in se ne rabjo učit!!!! Tisti, ki se pa učijo in morajo nekaj narediti v življenju da kam pridejo pa itak ne pridejo zraven... zato pa je, kot je!!!!
u qratz
# 08.09.2017 ob 14:39
v politiki pa vsak drugi
Ples
# 08.09.2017 ob 14:32
Jaz berem zelo različno, po obdobjih, po občutku ... Včasih se me kakšna knjiga dotakne na način, da se jo trudim brati zelo počasi, ker mi daje toliko za mislit in občutit, da hočem podaljšat ta užitek ;) Spet drugič pa berem hlastno, na mah.
Ne predstavljam si nekega imperativa, da zdaj pa moram vsak dan 2 uri brati, pa ni važno kaj ... to se mi zdi telečje.
Celt
# 08.09.2017 ob 12:40
Politiki nam kvarijo statistiko :)))))))
neterk
# 08.09.2017 ob 11:17
berem literaturo, ki jo potrebujem, da ostanem v zmernim vrhom v stroki... za neko leposlovje pa nimam časa, volje, interesa, benefita. ostale knjige smo brali in analizirali, ko smo bili mladi in nismo imeli drugih skrbi. tako da...

levidevžej, bralna in funkcionalna pismenost sta pomembni tudi, da ne podpišeš pogodbe z drugo valuto.
oleander
# 13.09.2017 ob 07:33
Mreža javnih knjižnic je že dobra, bera v njih pa taka, da zahtevnejši bralec ne more biti niti približno zadovoljen. Drugorazredna beletristika me ne zanima, prvovrstne je na policah naših knjižnic bolj malo. Vpliv tujih založb in njihovega trženja komercialnih naslovov pri slovenskih založbah je že prav moteč. Ker pa sam nimam denarja, da bi si knjige, ki me zanimajo, kupoval, v naših knjižnicah pa jih ni, mi pomaga članstvo v čezmorski, kjer se da marsikaj od tega, kar pride k nam s hudo zamudo (največkrat pa sploh ne), izposoditi za bralnik.

Pod črto: spoznavam, kako zaostala postaja moja domovina Slovenija: plačujem davke in prispevke vseh sort, ugotavljam, kako slabo deluje zdravstveni sistem, kako si tu v knjižnici ne morem izposoditi knjig, ki bi jih bral, za kakšne tečaje za dodatno izobraževanja nimam financ - čeprav mesto ponuja brezplačna izobraževanja, ampak le tistim, ki prejemajo denarno pomoč, center za dejavnosti v bližnjem domu upokojencev pa vrsto dejavnosti, ki so subvencionirane, a so dejansko dostopne le tistim zunanjim uporabnikom, ki jih lahko plačajo. Ni čudno, da mladi in izobraženi odhajajo. Nepismeni, gospod Kovač, so že prevzeli oblast. Zdavnaj.
jackm8
# 09.09.2017 ob 16:28
Ti se kar smeši. V strokovni literaturi tega ne boš našel. Uporabljajo se citati in navedbe zaradi katerih imaš na koncu del na ducate strani virov.
MatjazP
# 08.09.2017 ob 22:14
jackm8

Dejansko nimam pojma kako drugače tej tehniki reči. Prišla je z digitalno komunikacijo, saj z lahka kopiraš tekts in debatiraš po poantah.
Ne, ni. To je pogosta tehnika, ko je potrebno besedilo pravilno pokomentirati. Citati so navedeni natančno in niso vzeti iz konteksta.

Zaradi tega je res ne boš videl v osnovnih šolah, ne kje drugje. Mrzim jo le zato, ker jo je izjemno težko spremljati. In nenazadnje lahko isto napišeš brez povzetkov tistega s katerim debatiraš.

Tehnika je izjemno široko uporabljana, še posebej v strokovnem kontekstu. Je zelo natančna in nedvoumna.
jackm8
# 08.09.2017 ob 21:48
MatjazP

Dejansko nimam pojma kako drugače tej tehniki reči. Prišla je z digitalno komunikacijo, saj z lahka kopiraš tekts in debatiraš po poantah. Zaradi tega je res ne boš videl v osnovnih šolah, ne kje drugje. Mrzim jo le zato, ker jo je izjemno težko spremljati. In nenazadnje lahko isto napišeš brez povzetkov tistega s katerim debatiraš.
firtoh
# 08.09.2017 ob 21:08
Zadnjih petnajst let berem samo fantasy in sci-fi v angleškem jeziku.Bralna pismenost ni samo število prebranih knjig.Najbolj pomembno je razumevanje prebranega,zbiranje,povezovanje in razumevanje podatkov iz več različnih tekstov,tudi takšnih, kjer je podatek,ki ga potrebuješ, skrit med tekstom...itd
mb128
# 08.09.2017 ob 19:36
Glejte vas ne razumem! Čemu sploh ta špetir, čemu ta že kar nizkotna degradacija ad personam?
Kar je tukaj pomembno na splošno je samo konzumacija, ki naj bo čimbolj kvalitetna če hočemo stopiti korak naprej ne samo kot posamezniki ampak kot družba nasplošno! Posameznik tako ali tako ne more konzumirati vsega, posameznik niti nima afinitete do vsega. Zato je tukaj, vsaj zame, pomembna samo konzumacija, ki pa naj bo čimbolj kvalitetna! Način sam niti ni toliko pomemben.
MatjazP
# 08.09.2017 ob 18:27
jackm8

S tem zadnjim skropucalom, dejansko si na meji nepismenosti MatjazP... Dekonstrukcija
argumenta po alinejah je za v osnovno šolo.


Kakor je za v osnovno šolo seštevanje, risanje, pisanje, branje, ..
Ne razumem, kaj je napak z osnovno šolo ..?

(*moram priznat, da se ne spomnim dekonstrukcij argumentov od tam, predvsem iz algebre/matematične logike na faksu, ampak lahko pa se motim)
MatjazP
# 08.09.2017 ob 18:24
@samorog
Jezik bo kar materen. Če bi bil materin, bi govorili o organu, s katerim se mati po francosko poljublja. Pa brez zamere. ;)

Jezik je lahko materin ali materni , materen, meteren, .. pa ponavadi ni. Meteren bi lahko bil v nekem metričnem? smislu.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&
expression=materin&hs=1

Nobene zamere. Poanta pa je pač to, da se izražamo bolj ali manj neprecizno. Kje je meja..? Je problem branje ali pisanje? Kdaj komunikacija povsem razpade?

To so dejanska vprašanja, na katera odgovarja stroka (pa ne tista, ki je spisala ta članek..).
Franc 1952
# 08.09.2017 ob 17:03
@ginza
Sicer pa sta bila Jules Verne in Alexandre Dumas plačana od strani, Dostojevski pa od kile napisanega!:)
jackm8
# 08.09.2017 ob 16:59
V Novocentu boš našel vsega tri stavke komunistične filozofije, tu te že pregrešni partizanski romani posekajo na celi črti, pa niso kaka resna literatura. Le ta ti bo prinesla širši pogled na svet kot katerikoli film. Knjiga enostavno ponuja več vsebine. Kot naš prvobitni filmski kritik, lahko cele dneve visiš pred filmom, pa se boš potem še vedno smešil pred televizijo s svojo oskoglednostjo. Po drugi strani, glede na skrajneže na obeh koncih političnega spektra, pa je vsekakor bolje, da se poneumljajo s filmi in televizijo. Nenazadnje se tako veliko lažje spregledajo laži in sprenevedanja, veliko lažje je najti resnico in resnicoljubje tam kjer obstaja. Knjige so tudi veliko bolj nevarne. Vprašanje kaj bi bilo, če bi rulja, ki medli pred televizijo, ko je na sporedu Igra prestolov, raje prebirala Koriolanusa. Da on Machiavelliju, Voltairu in tistih parih skritih Sovjetskih del na katerih je Kardelj gradil svojo filozofijo, ne izgubljam besed.
Franc 1952
# 08.09.2017 ob 16:57
"Vsak četrti Slovenec ima težave z bralno pismenostjo"
Kako, za vraga, pa je potem v naši ljubi skupščini vsaj polovica takšnih? Koliko krat slišimo izgovore - "nisem mogel prebrati gradiva", pa vseeno diskutirajo in vse vedo?:)
u qratz
# 08.09.2017 ob 14:39
v športu pa vsak
trolicnez
# 08.09.2017 ob 12:18
Jaz berem samo mmc. Pa naj mi kdo rece, da sem nepismen.
M.R.S.
# 08.09.2017 ob 12:00
Le zakaj??...zato, ker je vsaki 4 "Slovenec" državljan Slovenije in ne SLOVENEC...!!
jackm8
# 08.09.2017 ob 17:03
S tem zadnjim skropucalom, dejansko si na meji nepismenosti MatjazP... Dekonstrukcija argumenta po alinejah je za v osnovno šolo.
ErikD
# 08.09.2017 ob 15:26
letno preberem cca 30 knjig, in ja, imam težave z bralno nepismenimi kolegi
Samorog
# 08.09.2017 ob 15:19
@MatjazP
Jezik bo kar materen. Če bi bil materin, bi govorili o organu, s katerim se mati po francosko poljublja. Pa brez zamere. ;)
Ples
# 08.09.2017 ob 14:23
@Brisko

Dobro napisano, se strinjam. Brez veze je toliko poudarjat količino - čeprav, nekako zgleda, da smo tako nizko na tem področju, da je to potrebno, ker je v potrošniškem svetu najbolj razumljivo :(
Težko je razložit, da je kvaliteta relativna ... da je bistvo v bralcu/gledalcu, v njegovem odnosu, želji, zavedanju ... Eno knjigo vsak bere malo drugače - in tudi iz pofl knjige lahko kaj potegneš, kakor tudi iz najumetniške lahko ne potegneš nič ... In isto velja za TV, film ...

Meni so zato zelo všeč stvari, ki so tako večplastne, da jih lahko dojemaš na čisto osnovni ravni (npr zgodba), lahko pa tudi na višjih ravneh (globlji pomeni, filozofija, bogatost jezika ...), odvisno od posameznika. Najširši krog ljudi dosežejo in v tem smislu najbolj dvignejo neko splošno kultiviranost.
Mirko Tipka
# 08.09.2017 ob 12:40
Vsak četrti Slovenec ima težave z bralno pismenostjo

Če vključim parlament zraven, bi se pa lahko dvignila številka do vsak četrti Slovenec
Slo_v_k
# 08.09.2017 ob 12:31
ne razumem, kaj hocejo s tem clankom povedat???
Odinizpodpeke
# 08.09.2017 ob 12:20
Preberite si današnje odgovore Vilija Kovačiča v referendumski razpravi na tem portalu in videli boste zakaj je pismenost še kako pomembna.
MatjazP
# 08.09.2017 ob 12:05
Mene pa zanima, kako so ugotovili ta podatek (o četrtini "bralno nepismenih") ?

Nikjer ni navedena metoda; žre me črv, ki je povezan s terminom "znanstvene nepismenosti" in vodi do nekih ugotovitev brez pravilne osnove..
MatjazP
# 08.09.2017 ob 16:55
@megan

. Lahko si seveda malenkosten in iščeš dlako v jajcu. Sem pa prepričana, da je napisan povsem razumljivo za razliko od marsikaterega besedila na forumih. Saj sam dobro veš, kaj mislim in prepričana sem, da opaziš razliko.

Kot sem komentiral,
Se strinjam, to je "lepota" internet forumov - pač niso strokovne publikacije - pa tudi pogovornega jezika, ki ga razumemo kljub nepreciznosti.

Morda pa nisi prebrala.. ? Zgrešila poanto.. ?

Poleg tega pa so dolčeni tvoji popravki odveč - je bilo tako, kot sem napisala, čisto pravilno.

Khm. Ne in ne. Eden celo manjka.. Ampak, poanta je v tem, da se besedila razume kljub (delni) nepismenosti. To je celo odlika sodobne poezije, ki jo včasih berem ali pišem. Nenatančno izražanje .. zanalašč.

Je pa tako, da je članek o "bralni nepismenosti" in ne o "funkcionalni nepismenosti" - torej nezmožnosti izražanja.
Gre za branje.
In branje sem komentiral.

In kaj sodobni "intelektualec" mora .. ja o tem je veliko vprašanje.
Predvsem morda uporabljati intelekt. Koliko in kaj bere (nekateri samo poslušajo) pa je stvar preteklih stoletij.
mb128
# 08.09.2017 ob 16:49
Eh ja prikrita reklama za branje knjig nič drugega!
Sicer pa priznam ne pomnim kdaj sem prebral kakšno knjigo v bilokateri obliki nazadnje. Zato pa gledam ogromno poljudnoznanstvenih oddaj na leto preberem ogromno člankov na internetu, ki se tičejo znanosti, politike in še marsičesa drugega! A sem zato BRALNO NEPISMEN?! Ne bi rekel!
Sicer pa je zame veliko bolj zaskrbljujoča funkcionalna nepismenost! Kaj to pomeni? Da si nekaj prebral oz. slišal pa ne veš vsaj točno kaj točno si prebral oz. slišal. To je zame zaskrbljujoče in ne to koliko knjig je nekdo prebral v enem letu!
ginza
# 08.09.2017 ob 16:14
Zahtevnejši roman...Ja, ja, spommnim, ko smo morali v sr.šoli brati Tolstoja in Dostojevskega. Ni bilo večje muke. Danes si mislim, da je Dostojevski svoj roman Zločin in kazen, zgodbo, ki bi jo komot spravil na 3 strani, napisal na 1000 strani, samo zato, da bi videl, koliko bedakov ga bo prebralo od začetka od konca :)
Balaž
# 08.09.2017 ob 11:16
vsak četrti slovenec ima večje probleme v življenju kot pa da bi se ukvarjal s tem, če je bralno pismen, to ne prinaša hrano na mizo in ne plačuje položnice

vsak je svoje sreče kovač.
MatjazP
# 08.09.2017 ob 14:44
@megan
Kje pa piše, da če ne bereš ruskih ali pa katerih drugih romanov, da si bralno nepismen?

Raziskava iz leta 2014 je pokazala še, da se je najbolj povečalo število nebralcev med visoko izobraženimi; med njimi se je najbolj zmanjšal tudi odstotek intenzivnih bralcev, tistih, ki preberejo več kot 20 knjig na leto.

Ja, kot sem napisal - nekoliko dvomim v pravilnost uporabljene metode in posledično v pomen ugotovitve o "bralni nepismenosti".

Razumevanje (poljudno)znastvenih in strokovnih člankov tudi zahteva visoko stopnjo bralne pismenosti.

Se strinjam.

Ampak tisti, ki pa ni sposoben ali pa se mu ne da prebrat kaj več,[odveč vejica] kot vremensko napoved in tračev (trače, sicer bi bilo potrebno "vremenske napovedi") na novičarskem protalu, pa je v resnici na nizki stopnji bralne pismenosti. Če gre za nek tuj jezik, ki se ga šele učiš, je že nekaj, če vsaj to razumeš, ampak v meternem (materinem) jeziku bi pa že morali (moral) bit malo bolj suvereni (suveren). Če malo prelitš forume, ugotoviš, da je res veliko ljudi samo polpismenih. V besedilih, ki jih napišejo (manjka vejica) so besede pogosto narobe rabljene ali pa narobe črkovane, slovnična in (..? manjka ? - in katera pravila?) pravila so zelo pomanjkljivo rabljena in besedilo je posledično komaj razumljivo.

Se strinjam, to je "lepota" internet forumov - pač niso strokovne publikacije - pa tudi pogovornega jezika, ki ga razumemo kljub nepreciznosti.
Kazalo