Drugo
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5,0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Aljažev stolp
Natančnejša valorizacija stolpa bo pokazala, ali je stolp v materialnem smislu toliko vreden, da bi ga bilo smiselno prestaviti v varno okolje. Foto: Wikimedia Commons/Matija Podhraški
Aljažev stolp
Lastnike Aljaževega stolpa pri ravnanju z njim omejuje dejstvo, da je bil leta 1895 postavljeni stolp leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V odloku piše: 'Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2864 metrov visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije.' Foto: Triglavski narodni park/Valentin Štular
VIDEO
Aljažev stolp v odlični k...
Predvajaj RealPlayer WindowsMedia

Dodaj v

Z Aljaževim stolpom le ni tako slabo

Stroka mu napoveduje še od 50 do 100 let
2. oktober 2009 ob 15:22
Ljubljana - MMC RTV SLO

Aljažev stolp je v zelo dobrem stanju, meni Ivo Nemec, vodja naravoslovnega oddelka Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Po njegovem mnenju ima stolp, ki je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, na zdajšnji lokaciji - pod enakimi pogoji in ob enakem vzdrževanju kot do zdaj - pred seboj še od 50 do 100 let, preden bo dotrajan.

Vodja kranjske območne enote ZVKDS-ja Miloš Ekar pojasnjuje, da je bilo treba, ko se je pojavila pobuda za selitev Aljaževega stolpa v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, opraviti nekatere nujne preglede. Na podlagi arhivskih virov je bilo treba ugotoviti dejansko stanje spomenika, zdajšnje stanje pa si je 18. avgusta ogledala komisija.

Zob časa, ujet na arhivskih fotografijah
Kot je razvidno iz arhivskih fotografij, se je v teh letih na zunanjščini spreminjal položaj pri podnožju stolpa, saj je bil stolp sprva nekako vkopan s kamenjem, danes pa stoji na zbetoniranem podstavku. Poleg tega v celoti manjka originalna oprema v notranjščini, manjkajo tudi pomične šipe, njihovo nosilci so poškodovani. Na zunanjščini so vidne deformacije kovine zaradi snega, pa tudi zaradi nateznih sil, ki so jih povzročile naknadno sestavljene jeklenice. Ponekod so vidne tudi poškodbe s cepini.

Ivo Nemec, ki si je stolp letos avgusta ogledal, je pojasnil, da je ta zgrajen tako, da je na vodoravno položeno nosilno konstrukcijo pritrjena navpična konstrukcija stolpa, nanjo pa so z zakovicami pritrjene pločevinaste oplate. Kot je dejal, so za stolp do zdaj lepo skrbeli, ni pa o tem nobene dokumentacije, saj se je to počelo ljubiteljsko. Iz zdajšnjega stanja je razvidno, da so na več mestih prvotne zakovice zamenjali z nerjavečimi, poleg tega je pločevina ponekod tako prerjavela, da so jo zamenjali; v celoti je zamenjana tudi streha stolpa.

Stolp ima tako po Nemčevih napovedih, če ostane na vrhu Triglava, pred seboj še od 50 do 100 let, preden bo dotrajan. Se je pa treba zavedati, da je Aljažev stolp v začetni fazi korozije, in ko se ta proces enkrat začne, poteka nato zelo hitro, je še opozoril. Sam meni, da je za odločitev o usodi Aljaževega stolpa časa še kakšno desetletje.

Osrednja dilema: ohraniti in situ ali v muzeju?
Sam za stolp vidi več mogočih rešitev: da ostane na vrhu Triglava toliko časa, kolikor je pač njegova življenjska doba; da ostane na vrhu Triglava, dokler ne bo potreben menjave, nato se ga prestavi v muzej; da ostane na Triglavu in se ga obnavlja ter dotrajane dele nadomešča z novimi. Od prvotnega stolpa je ohranjena slaba četrtina, meni Nemec.

Šteje tudi mnenje širše javnosti
Generalna direktorica ZVKDS-ja Jelka Pirkovič je opozorila, da je v konservatorsko-restavrtorski stroki treba spoštovati dve osnovni načeli: da se spomenike nacionalnega pomena ohranja in situ, drugo je skrb za ohranjanje materialne substance spomenikov. Ker sta obe načeli včasih v nasprotju, je treba vedno glede na položaj presoditi, kaj je pomembneje. O Aljaževem stolpu se stroka še ni izrekla. Verjetno se bo izrekla v prihodnjih tednih - je pa v primeru Aljaževega stolpa poleg strokovnega potreben širši konsenz.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
sejnik
# 05.10.2009 ob 06:36
Vsak pes se lahko poščije tudi na Tromostovju, pa na stolnico in množico drugih cerkva in drugih pomembnih stavb, tudi spomenikov drž. pomena. Jame in freske bi bile tudi najbolje zavarovane, če ne bi nikogar zraven spustili. Stolp je bil pač postavljen kot miniaturno planinsko zavetišče in kot omenjeno v članku, je več načinov za ohranjanje kulturne dediščine. Če se le da, se jih ohranja na prvotnem mestu, kar za Aljažev stolp še posebej velja, saj je znan samo zaradi svoje lokacije. Dostopnost ni noben argument, sicer bi lahko kar vrh Triglava prestavili, da bi lahko vsi turisti prišli na Triglav.

Fino bi bilo prebrati kakšen primer iz tujine, ko se takim stvarem ne moreš približati. Vrhunska umetniška dela seveda odpadejo.
Vladoska
# 03.10.2009 ob 07:14
Najprej se moramo vprašat ali hodimo na Triglav zaradi Triglava, ki je zares simbol naroda, ali zaradi Aljaževega stolpa. Verjetno zaradi slednjega ne, vsaj velika večina bi se z mano strinjala. Vsem tistim, ki gori še niso bili in radi razpravljajo o tej temi bi rad povedal, da stolp sodi v muzej, ne glede na to v kakšnem staju je. S kulturnim spomenikom državnega pomena je pač treba ravnat spoštljivo in ne tako kot sedaj, ko služi raznoraznim odpadkom in je skoraj poln le teh. Na tako pomemben simbol lahko slehrni nakraca svoje inicialke ali prilepi kako nalepko. Prav tako ga uščije vsak pes, ki ga "planinec" skoraj prinese s seboj. Tako Slovenci ravnamo s spomeniki. V kaki drugi deželi, se takim simbolom niti približati ne moreš, celo fotografiranje je prepovedano, sliko lahko le kupiš. Stolp bi v mojstranškem muzeju odprl vrata tudi takim, ki do njega ne morejo, torej invalidom pa turistom.... Gotovo bi s tem kaj pridobil tudi kraj Mojstrana.
Kazalo
  • Novice

    Slovenija, Svet, Evropska unija, Gospodarstvo, Črna kronika, Zdravje, Okolje, Znanost in tehnologija, Klepet z gosti, Vaša novica, Arhiv, Zadnje novice

    Šport

    Nogomet, Košarka, Rokomet, Odbojka, Hokej, Tenis, Atletika, Zimski športi, Motošporti, Formula 1, Kolesarstvo, Preostali športi, Rumeni pajkl, Arhiv

    Kultura

    Film, Glasba, Razstave, Oder, Knjige, Drugo, Na platnu, Džuboks, Knjižna polica, Kino, Prireditve, Na današnji dan, Zgodbe, EPK, Arhiv

    Zabava

    Zanimivosti, Družabna kronika, Iz sveta znanih, Glasba, Moda, Avtomobilizem, Erotika, Kuharski nasveti, Na današnji dan, Kino, Prireditve, Glosa, Arhiv
  • Ture avanture

    Novice, Podobe Slovenije, Vagabund, Fascinantni hoteli, Prevozna sredstva, Navade po svetu, Planinski izlet, Kaj storiti, če ..., Knjiga za na pot, Popotni dnevnik, Arhiv

    TTX

    Spored

    TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper, TV Maribor, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria

    Avdio / Video

    Videonovice, Arhiv oddaj, TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper Capodistria, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, RSi, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR
  • Moj splet

    Forum, Blog, Slike, Video, Avdio, Popotnik, Second life, Moj svet, Klepetalnica

    Kontakti

    O RTV Slovenija

    O RTV Slovenija, About RTV Slovenija, Radio Slovenija, Televizija Slovenija, RTV Koper/Capodistria, RTV Maribor, Multimedijski center, Oddajniki in zveze, Marketing Radijska produkcija, Televizijska produkcija, Glasbena produkcija, Založba kaset in plošč, Naročila, razpisi, natečaji, Poklicna merila, Programski standardi, Etična merila, RTV-prispevek, RTV-vsebine, Povezave, Projekti,